V prvem krogu francoskih predsedniških volitev ni večjih presenečenj in rezultati glede prvih treh mest so podobni rezultatom iz leta 2017. V drugi krog, ki bo 24. aprila, sta se tako spet uvrstila sedanji sredinski in pragmatični predsednik Emmanuel Macron, ki mu rezultati vzporednih volitev pripisujejo 28,4 odstotka glasov, in skrajna desničarka Marine Le Pen s 23,4 odstotka glasov. Pol ure po zaprtju volišč in prvih rezultatih je izjavila: »Čez dva tedna nas čaka izbira med dvema nasprotnima vizijama Francije: bodisi delitve in kaos bodisi povezovanje vseh Francozov za socialno pravičnost in bratstvo.«
Tretji med dvanajstimi predsedniškimi kandidati je z 20,3 odstotka radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je bil že leta 2017 z 19,6 odstotka četrti. V nedeljo zvečer je štirikrat zapored ponovil: »Niti enega glasu ne smemo dati gospe Le Penovi!« Ni pa podprl Macrona.
Z zgolj sedmimi odstotki se bo moral zadovoljiti Eric Zemmour, ki se je lani poleti s svojimi skrajno desnimi stališči, na primer s tezo o načrtnem naseljevanju Afričanov v Franciji, izjemno hitro vzpenjal v anketah in odvzemal glasove Le Penovi, a ta jih je s svojo umirjeno volilno kampanjo, usmerjeno na kupno moč, v zadnjih mesecih polovico pridobila nazaj. Sicer so ga v nedeljo zvečer njegovi privrženci pozdravili kot zmagovalca, čeprav je poraženec. Pozval jih je, naj 24. aprila glasujejo za Le Penovo. Obenem je obljubil, da bo nadaljeval »rekonkvisto«, torej boj proti muslimanom. Še bolj je bila s 4,8 odstotka nezadovoljna kandidatka desnice Valérie Pecresse, ki je decembra veljala za favoritinjo, a je nato začela izgubljati podporo tudi zaradi spogledovanja z idejami skrajne desnice. V nedeljo zvečer je izjavila, da bo v drugem krogu glasovala za Macrona.
Spopad med podeželjem in velikimi mesti
Šesti s 4,5 odstotka je kandidat Zelenih Yannick Jadot, ki je razočaral glede na to, da so Zeleni lani in predlani zmagali na regijskih in lokalnih volitvah. Očitno mu je karizmatični Mélenchon prevzel velik del volilcev. Jadot je v nedeljo zvečer pozval svoje volilce, naj glasujejo za Macrona proti skrajni desnici. Sedmi je s 3,2 odstotka Jean Lassalle, predstavnik podeželske Francije in šaljivec, ki ga je težko umestiti na levo ali na desno. Osmi je z 2,7 odstotka vedno optimistični kandidat komunistov Fabien Roussel, ki drugače kot Mélenchon in Jadot zagovarja jedrske elektrarne. Deveti je skrajni desničar Nicolas Dupont-Aignant z 2,2 odstotka. Šele deseta je kandidatka socialistov in pariška županja Anne Hidalgo, ki je dobila komaj 1,8 odstotka glasov. Svoje volilce je pozvala, naj glasujejo za Macrona. Na zadnjih dveh mestih sta trockista Philippe Poutou in Nathalie Arthaud, ki sta dobila 0,7 odstotka glasov.
Te volitve so podobno kot leta 2017 spopad med bolj podeželsko Francijo, ki jo je globalizacija prizadela in je zato za zapiranje pred »nevarnim«, nepredvidljivim svetom, in proevropsko Francijo velikih mest, ki je za odprtost svetu in ki glasuje za Macrona. Tako naj bi v prvem krogu po javnomnenjski raziskavi uglednega inštituta IFOP 32 odstotkov vseh glasov s podeželja dobila Le Penova, za katero pa je v pariški regiji dalo svoj glas le 12 odstotkov volilcev, v samem Parizu še manj. Glas za Le Penovo je pogosto tudi protest proti zapiranju tovarn, lekarn, zdravniških ordinacij, pošt in šol v majhnih mestih. Gibanje rumenih jopičev, ki so bili največkrat privrženci Le Penove, je bilo konec leta 2018 upor podeželja proti Parizu, torej ravno obratno, kot velja za izbruh revolucij v Parizu v letih 1789, 1830, 1848 in 1871, ki so imele proti sebi provinco.
.jpg )
