Gospodarstvo

Štirje velikani, samo enemu 165 milijard: rekordni dobički trgovcev z žitom

London, 23. 08. 2022 17.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Podjetja v središču svetovne trgovine z žitom se ob skokovitih cenah hrane po vsem svetu veselijo rekordnih dobičkov, kar vzbuja skrb glede dobičkarstva in špekulacij na svetovnih živilskih trgih, saj to pomeni še višje cene hrane in še več ljudi, ki bi jih lahko situacija pahnila v lakoto, celo smrt. Vrstijo se tako pozivi k dodatnim obdavčitvam, a konkretnejših ukrepov odločevalcev še ni.

"Razbiti moramo monopole, ki imajo moč v prehranjevalni verigi. Peščica podjetij nadzoruje svetovne trge semen in gnojil, živalsko genetiko, svetovno trgovino z žitom in maloprodajo hrane. Ustvarjajo ogromne dobičke na račun kmetov, potrošnikov in okolja," pravi Olivier De Schutter, sopredsedujoči IPES-Food.
"Razbiti moramo monopole, ki imajo moč v prehranjevalni verigi. Peščica podjetij nadzoruje svetovne trge semen in gnojil, živalsko genetiko, svetovno trgovino z žitom in maloprodajo hrane. Ustvarjajo ogromne dobičke na račun kmetov, potrošnikov in okolja," pravi Olivier De Schutter, sopredsedujoči IPES-Food. FOTO: Shutterstock

Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo so se cene hrane letos dvignile za več kot 20 odstotkov. Po podatkih Svetovnega programa za hrano se približno 345 milijonov ljudi sooča z akutnim pomanjkanjem hrane, v primerjavi s 135 milijoni pred pandemijo covida-19.

Olivier De Schutter, sopredsedujoči IPES-Food (Mednarodni odbor strokovnjakov za trajnostne prehrambene sisteme) in posebni poročevalec ZN o skrajni revščini in človekovih pravicah, je tako zelo kritičen, poroča Guardian. "Dejstvo, da globalni blagovni velikani naenkrat ustvarjajo rekordne dobičke ko lakota narašča je očitno nepravično. In še huje podjetja bi lahko naredila več za preprečitev prehranske krize," pravi.

Štiri podjetja – Archer-Daniels-Midland Company, Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, znana pod skupnim imenom ABCD – nadzorujejo približno 70–90 odstotkov svetovne trgovine z žitom. "Globalni žitni trgi so še bolj koncentrirani kot energetski trgi in še manj pregledni, zato obstaja velika nevarnost dobičkarstva," opozarja De Schutter.

Dejal je, da se je letošnji skok cen hrane zgodil kljub temu, da se domneva, da so svetovne zaloge žita obilne. A kaj, ko podjetja niso transparentna s podatkom, koliko žita imajo, prav tako ni bilo načina, da bi jih prisilili, da pravočasno sprostijo zaloge.

"Moramo pogledati žitne velikane in se vprašati, kaj bi lahko storili, da bi preprečili krizo, in kaj bi lahko storili zdaj," je dejal De Schutter.

Cargill je poročal o 23-odstotnem povečanju prihodkov na rekordnih 165 milijard evrov za leto, ki se je končalo 31. maja, medtem ko je Archer-Daniels-Midland v drugem četrtletju leta ustvaril najvišji dobiček v svoji zgodovini.

Prodaja pri Bungeju se je v drugem četrtletju medletno povečala za 17 odstotkov, čeprav so na dobiček vplivali predhodno nastali stroški. Louis Dreyfus je poročal, da se je dobiček za leto 2021 povečal za več kot 80 odstotkov glede na prejšnje leto.

John Rogers, analitik pri bonitetni službi Moody's, je po poročanju Guardiana dejal, da ni presenetljivo, da so omejitve ponudbe in oživljanje povpraševanja zvišale cene hrane in povzročile višje dobičke. "Mislim, da se ne dogovarjajo za prevelike dobičke," je dejal. Ocenil je tudi, da ne delujejo nemoralno, a po drugi strani kritiki že dolgo opozarjajo, da v svetu financ veljajo zelo ohlapni moralni standardi, njihovega izboljšanja pa ni na vidiku, saj je tistih, ki jim situacija ustreza, enostavno preveč. 

Rogers je tudi dejal, da ne prihaja do višanja marž, a neobjavljena analiza nevladne organizacije, ki se je znašla v rokah Guardiana, kaže, da nekatera živilska podjetja povečujejo svoje marže. Analiza je pokazala, da je Archers-Daniels-Midland povečal svoje marže na 4,46 odstotka v prvem četrtletju tega leta – in to s 3,65 odstotka v istem četrtletju leta 2021, Cargillova marža pa se je povečala z 2,5 odstotka lani na 3,2 odstotka letos.

Analitiki menijo, da bi uvedba dodatnega davka na nepričakovani dobiček lahko nekoliko uravnotežila situacijo. K temu pozivajo tudi pri Oxfamu. Alex Maitland, njihov višji svetovalec, je dejal: "Obstaja strah, da bi lahko špekulacije povzročile še dodaten dvig cen hrane. Vse, kar povzroča lakoto in stradanje, pa je nemoralno."

"Medtem ko kmetje, potrošniki in živilski delavci trpijo zaradi naraščajočih cen hrane in goriva, tisti, ki sedijo na sredini prehranjevalne verige majhno število ogromnih trgovcev z žitom kujejo ogromne dobičke," opozarja tudi Vicki Hird, vodja trajnostnega kmetovanja pri britanski živilski koaliciji Sustain. 

Če vlade zavrnejo davek na nepričakovane prihodke, bi morale razmisliti o drugih načinih za zajezitev cen, pravijo poznavalci, vključno z omejitvami cen ali strožjo regulacijo trgovanja z blagom. Opozarjajo tudi, da ni prvič, da špekulanti povzročajo prehransko krizo, saj so jo kuhali že pred leti – in skuhali nemire v številnih državah. 

Vzroki za rast cen hrane so kompleksni. Ukrajinska vojna je imela veliko vlogo, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih proizvajalk žita, sončničnega olja, koruze in gnojil. Zaradi vojne so cene hrane marca poskočile na najvišjo raven doslej. Situacija se je vmes nekoliko umirila, dosežen je bil tudi dogovor o ponovnem izvozu ukrajinskega žita,  vendar bo letina iz Ukrajine in Rusije to in naslednje leto prizadeta.

Naraščajoče cene energije in gnojil, ki so prav tako narasle zaradi invazije na Ukrajino, imajo dodaten vpliv, olje na ogenj priliva oživitev povpraševanja po zaporah zaradi covida.

Potem je tukaj podnebna kriza, ki je prizadela žetev žita v Evropi, Severni Ameriki in Indiji. Lanskoletni vročinski valovi v Kanadi so prizadeli pridelek tamkajšnje pšenice, visoke temperature in gozdni požari pa bodo škodo povzročili tudi letos.

Prav zato je transparentnost dobavne verige pomembna, a največji igralci za Guardian niso želeli govoriti. 

De Schutter pravi: "Razbiti moramo monopole, ki imajo moč v prehranjevalni verigi. Peščica podjetij nadzoruje svetovne trge semen in gnojil, živalsko genetiko, svetovno trgovino z žitom in maloprodajo hrane. Ustvarjajo ogromne dobičke na račun kmetov, potrošnikov in okolja."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (131)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Mizainstol
24. 08. 2022 10.05
+1
Kdo nam vlada, korporacije ali oblast izvoljena s strani ljudstva? Kaksna je povezava med odlocevalci v vladah in lastniki teh mega podjetij?
Realist_
24. 08. 2022 08.30
+1
Saj je prav...naj bašejo! Osebno bi še bolj navil cene za kazen vsem, ki piskate samo za štirimi stenami...ko so pa potrebna dejanja pa vsi tiho, kot miši
wonn
24. 08. 2022 08.27
-1
kmalu se bo narod naveličal...
Apostol1
24. 08. 2022 09.03
+5
Vsak narod mora imeti svojega voditelja , če je voditelj sposoben potem postane tudi narod velik in obratno . Lep primer je bivša Jugoslavija pod Titom , ki ni imel pravega naslednika in ko je umrl je umrla tudi Jugoslavija. Sam narod pa čeprav se naveliča , ne more narediti ničesar brez pravega voditelja. Slovenija sicer ne more razpasti na več držav , ker je itak premajhna , se je pa drugače razdelila , namesto da ima kot nekoč 60 občin , jih imamo čez 200 in to pomeni da dosedaj v 30 letih obstoja , še nismo imeli voditelja , ki bi poenotil Slovenijo, Najbolj jo je pa zaradi lastnih interesov razklal Janša in samo upam , da smo dobili v Golobu pravega moža , ki bo vodil Slovenijo v enotnost, ker volitve so eno , vladanje pa spet povsem druga stvar.
-2
ZIPPO
23. 08. 2022 21.57
+3
Na bruhanje mi gre...
mpower
23. 08. 2022 21.57
+4
Kdo piše zakonodajo, kdo postavlja pravila igre..? Tisti, ki sedijo v usnjenih foteljih nekaj ur na teden v neki dvorani in nihče ne ve kaj je njihov namen. Plačani so 20.000€ na mesec, prevoz, nastanitev, zdravstvena oskrba, prehrana in še kaj pa je plačano iz službenega fonda seveda hehe. Oni vse to omogočajo. Žalostno ampak nič ni novo in to, da je narod skregan, deljen, apatičen do sočloveka itd. kot še nikoli do zdaj, pomeni samo več vode na mline teh sistemov.
einar blackstenius
23. 08. 2022 21.54
+3
kak te Amerikanci nate?ujejo Evropejce!
Septična jama vseh jam
23. 08. 2022 21.53
-4
na to je ciljal golob. ... pa mu samo en prodal pšenico. en samcat. korintos. 😎
zurc
23. 08. 2022 21.29
-3
ti ti požrešni kmetje ,ker nočete spustiti cene pšenice kako bodo pa trgovci preživeli ,kaj se pa to reče pšenico darovat ,da bodo dobički večji
srečen
23. 08. 2022 21.20
+1
Kar smo hoteli, to imamo!
StandforRussia
23. 08. 2022 21.09
+9
marš z to ukrajino
4556
23. 08. 2022 21.37
+0
Skinwalker
23. 08. 2022 21.07
+19
Kupis poceni prodas deago zato so vrtoglavi dobicki.. VSI NAS ROPAJO OD DRZAVE DO PREHRANSKE INDUSTRIJE.. KRATKO RECENO ROPAJO NAS IN SE SE DELAJO NORCA IZ NAS...
BitterTruth
23. 08. 2022 21.01
+9
Evo vam zdej crno na belem kolk je vredno ukrajinsko zivljenje...
avioo
23. 08. 2022 21.12
+6
Obvezno uvest kontrolo nad maržami,kruh,olje..... ne normalno drago.
Draža
23. 08. 2022 20.48
+15
Eu in amerkoti, največji hujskači in zaslužkarji z orožjem,zato tudi sami navijajo, da bo v Ukrajini trajala vojna čim dlje.
jebivoje
23. 08. 2022 20.33
+19
a je vladam tako težko prepovedati podražitve?
deny-p
23. 08. 2022 20.17
+12
Tako pač je, če se da "predmet" na borzo in se kupuje iz nje......
Entip?ek
23. 08. 2022 20.15
+12
In kdo jim je to omogočil .eu z butastimu zakoni...zakaj sefaj recimo plačujeustvari plačujeho bone pri ogrevanju...zakaj jih ne ukinejo...
Truth
23. 08. 2022 21.42
+3
Ker potem priviligiranci ne bodo mel enormne vsote denarja. EU je via
Drgregorihouse
23. 08. 2022 20.14
+10
kadar se bogati bojujejo, revni umirajo
watchman.
23. 08. 2022 20.10
+0
Hahah sam se na ghb sem čakal hahaha.
drugnben
23. 08. 2022 20.07
+17
Vse te cene so sedaj vojno dobičkarstvo. Vlade in potrošniki bodo metali milijarde v lukno brez dna nekateri se pa smejejo in ne vedo kam z denarjem.