REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ruska strategija: Zakaj vojna v Ukrajini poteka »tako počasi« in zakaj mostovi čez Dneper še vedno stojijo?

Ruska strategija: Zakaj vojna v Ukrajini poteka »tako počasi« in zakaj mostovi čez Dneper še vedno stojijo?Most Svobode - Novi Sad, 1999. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Mnogi opazovalci vojne v Ukrajini se čudijo počasnosti operacij.

Fronta je že od lani jeseni skorajda zamrznjena, z manjšimi napredovanji ruske vojske in občasnimi protinapadi ukrajinske. Večje ukrajinske ofenzive, ki so jo vsi analitiki napovedovali že pozimi ali spomladi – še vedno ni.

Nekateri ukrajinski vojaki v smrt odhajajo umirjeno - kakor da bi šli v lov...

Nekje blizu fronte se nahaja nekaj sto tisoč ruskih vojakov, skupaj naj bi jih bilo za vojno v Ukrajini namenjenih kar okoli 700.000.

A razen bojev plačancev Wagnerja v Bahmutu javnost, predvsem na Zahodu skorajda ne vidi ničesar drugega.

Pogost (in napačen) sklep je, da se ukrajinska stran izjemno dobo upira, ruska vojska pa je zaradi tako počasnega »napredovanja« pravzaprav pokazala svojo »nesposobnost.«

Toda takšni slepi so dejansko napačni.

Smer, v katero se premika ta vojna je jasna, čeprav je res, da gre za v tem trenutku še vedno »vojno izčrpavanja« in prav zato večjih premikov na bojišču ni videti.

Razlogov za to je več.

Najprej je potrebno vedeti, da je bojišče v Ukrajini izjemno dobo pokrito z vsemi oblikami elektronskega bojevanja in izvidovanja.

Rusija ostaja v mirovanju, da bi Ukrajini omogočila čim učinkovitejši množični samomor. Rusija ne želi delati težav Kijevu, ki medtem Ukrajince in svojo opremo množično pošilja v smrtonosno past.

Če bi Rusija v katerikoli smeri poskusila izvesti ofenzivne akcije bi jih ukrajinska vojska lahko blokirala in ruskim silam prizadejala velike izgube.

Ruske sile bodo po oceni poznavalcev krenile v večjem obsegu naprej šele tedaj, ko bo ukrajinska vojska tako zelo izčrpana, da ji tudi to, da bo s strani Američanov in NATO obveščena, kam bodo udarili Rusi – ne bo več pomagalo. Ker ne bodo imeli več dovolj orožja in opreme.

To je, na kratko, bistvo vojaške strategije, ki jo izvaja Moskva.

Za Moskvo je absolutno bolje, da se bori proti Ukrajincem blizu Rusije, kjer ima zračno premoč in prijazno prebivalstvo. To je zelo škodljivo za Ukrajino.

Prav informacijska »pokritost« ukrajinskega bojišča s strani zahodnih držav, podpornic Ukrajine, skupaj z utrjenimi položaji, ki so jih utrjevali 8 let pred tem sta bila glavna dejavnika, na katera je računala oblast Vladimirja Zelenskega skupaj z mentorji na Zahodu.

Potem, ko bi Rusija poskusila napredovati od prve pa do tretje linije izjemno utrjenih ukrajinskih položajev, bi najbrž doživela izjemne izgube, to pa bi nato sprožilo upor  v sami Rusiji, s čemer bi – ob hkratni pomoči sankcij – Zahod Kremelj spravil na kolena.

Zato so ZDA vzpodbujale Ukrajino, da naj napada rusko manjšino v Donbasu.

Zato so bili vsi predlogi Rusije po novih varnostnih sporazumih v Evropi zavrnjeni, kljub ruskim opozorilom pa so ukrajinske sile februarja 2022 povečale število topniških napadov na rusko govoreče prebivalstvo Donbasa.

Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Toda Rusija se ni zlomile ekonomsko, vojaško pa je izbrala povsem drugačno taktiko, kot je pričakoval Zahod.

Ruske sile bodo po oceni poznavalcev krenile v večjem obsegu naprej šele tedaj, ko bo ukrajinska vojska tako zelo izčrpana, da ji tudi to, da bo s strani Američanov in NATO obveščena, kam bodo udarili Rusi – ne bo več pomagalo.

Po nekajmesečni kampanji, ko je Zahod povečal pomoč Ukrajini se je Rusija celo umaknila na boljše obrambne linije v Hersonu in v okolici Kijeva, zgradila obrambne linije in pričela z vojno izčrpavanja, v kateri ukrajinska vojska izgublja nepredstavljive količine orožja, opreme in vojakov.

Ključna zadeva pri tej vojni je zato logistika.

Čeprav se tudi slovenski mediji radi naslajajo nad uničenim ruski tankom ali nekaj letali tu in tam takšne zgodbe nimajo nikakršne zveze z »veliko sliko« dogajanja na terenu.

Eno od vprašanj, ki se pogosto zastavlja tudi v Rusiji je - zakaj Ukrajina lahko še vedno ohranja logistične zmogljivosti?

Zveza NATO je na primer leta 1999 v Srbiji in Črni gori (tedanja ZRJ) zelo hitro pričela uničevati mostove, pogosto tudi zgolj zato, da bi škodovala civilistom, v Ukrajini pa tudi po več kot leto dni vojne mostovi preko Dnepra in drugje večinoma še vedno stojijo.

Žeželjev most 1999
NATO je zrušil tudi Žeželjev most v Novem Sadu leta 1999. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V toku agresije NATO na ZRJ so bile porušene zgradbe številnih institucij, ki jih je zahodna alijansa samostojno razglasila za legitimno tarčo. Ena od teh je bila javna televizija RTS, bolnice po Srbiji in mostovi.

Ukrajina lahko tako svoje enote na fronti z Rusijo še vedno oskrbuje le zato, ker - ji Moskva to dovoljuje.

Novi Sad je v napadih zveze NATO ostal brez vseh svojih treh mostov. Zrušeni so bili most Svobode, Varadinski in Žeželjev most.

Tudi mostov v Ukrajini sploh ne bi bilo težko uničiti. Še posebej potem, ko so ukrajinske tajne službe organizirale napad na ruski Krimski most.

Ukrajina lahko tako svoje enote na fronti z Rusijo še vedno oskrbuje le zato, ker - ji Moskva to dovoljuje.

Mostovi, električne transformatorske postaje, depoji za lokomotive, postaje za vzdrževanje vagonov in lokomotiv in glavna logistična in železniška vozlišča so sicer na udaru ruskih sil, a ne v tej meri, da bi bile komunikacije med vzhodom in zahodom države onemogočene.

Krimski most ob eksploziji Vir: Twitter
Krimski most ob eksploziji. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Le zakaj jih Rusija ni zrušila? nekateri menijo, da zato, ker jih bo sama potrebovala ob napredovanju proti zahodu Ukrajine.

Drugo pojasnilo, zakaj mostovi še stojijo in je verjetno točno pa so podali analitiki iz Black Mountain Analysis, ki objavljajo na platformi Substack: »Za Moskvo je absolutno bolje, da se bori proti Ukrajincem blizu Rusije, kjer ima zračno premoč in prijazno prebivalstvo. To je zelo škodljivo za Ukrajino. Zato je treba Ukrajini dovoliti, da vse pošilja v Donbas.«

»Natu je treba omogočiti, da iz političnih razlogov čim bolj učinkovito razpolaga s svojim bojnim potencialom. Dolga gverilska vojna po vsej Ukrajini bi bila za Rusijo zelo nezaželena. Bolje je uničiti ves vojaški potencial Zahoda, tako opremo kot živo silo na organiziran način in tam, kjer je to za Rusijo zaželeno.

Rusija torej želi doseči »demilitarizacijo in denacifikacijo«, to pa želi opraviti tam, kjer bo kar se da najmanj škode za omenjena področja.

Če bi Rusija danes ustavila ukrajinsko logistiko, bi fronta v Donbasu morda propadla. Toda NATO bi se moral prikriti in upočasniti svoja prizadevanja. To bi povzročilo neizogibno gverilsko vojno po vsej Ukrajini. In umike v sicer nedotaknjena mesta, ki bi bila potem tudi uničena.

Na kratko: Rusija ostaja v mirovanju, da bi Ukrajini omogočila čim učinkovitejši množični samomor. Rusija ne želi delati težav Kijevu, ki medtem Ukrajince in svojo opremo množično pošilja v smrtonosno past.

To so torej razlogi, zakaj ima Ukrajina še vedno logistične zmogljivosti.«

Rusija torej želi doseči »demilitarizacijo in denacifikacijo«, to pa želi opraviti tam, kjer bo kar se da najmanj škode za omenjena področja.

Predno se začnejo boji za večja ukrajinska mesta, predvsem na vzhodu države, želi Rusija izčrpati ukrajinsko vojsko na bojiščih izven teh mest.

Tam lahko rusko topništvo, letalstvo, raketne enote - tudi delujejo najbolje.

Res je, da je Bahmut popolnoma uničeno mesto. A mnoga druga v Ukrajini niso, prav zato, ker rusko počasno napredovanje »mami« ukrajinske enote v Bahmut, kjer pa jih čakajo zelo slabe možnosti za preživetje.

Po drugi strani pa je za Rusijo ugodno, da mora Ukrajina zadržati približno 150.000 do 300.000 ljudi v zaledju samo za vzdrževanje te obsežne logistike.

Ukrajina je na bojišču izgubila že 10.000 oklepnih vozil, pojasnjuje upokojeni polkovnik ameriške vojske Douglas Macgregor.

Vse to omogoča Moskvi, da vodi vojno, v kateri je povprečje žrtev med ruskimi in ukrajinskimi silami 1 proti osem.

Na enega ruskega vojaka jih pade osem ukrajinskih.

In zato se zdi, da je fronta statična in da se ne dogaja nič usodnega. V bistvu pa je ukrajinska vojska vsak dan bolj izčrpana in bi Rusija lahko fronto že danes prebila – a le zakaj?

Zato, da se v zaledju nato bori z »gverilci«, da se spopada z ostanki enot ukrajinske armade, ki bi se umaknili v mesta, kjer večina prebivalcev tako ali tako govori rusko in navija za Rusijo?

To bi bila seveda napaka.

In zato ruska vojska počasi in načrtno uničuje ukrajinsko ob dolgi frontni črti, rezerve pa ima pripravljene za primer, če Ukrajincem v katerikoli smeri res uspe kratkotrajen preboj.

Ukrajina je na bojišču izgubila že 10.000 oklepnih vozil pojasnjuje upokojeni polkovnik ameriške vojske Douglas Macgregor.

»In res niso prišli tako daleč. To pomeni, da so bili Rusi izjemno učinkoviti pri izsleditvi in uničenju te opreme,« je dejal v intervjuju za YouTube kanal Stephena Gardnerja.

Macgregor je opozoril, da je izgube, ki jih je utrpel Kijev, skoraj nemogoče nadoknaditi in da pošiljanje dodatnega orožja na tej stopnji spopada ne bo spremenilo rezultata na bojišču.

Pred dnevi je Washington Kijevu dodelil nov paket vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev.

V začetku jeseni nameravajo ZDA v Ukrajino poslati tanke Abrams.

Kako dolgo lahko to traja?

Tega ne ve nihče, toda znan je podatek, da naj bi ruska STAVKA lani poleti računala na 30 mesečno vojaško kampanjo.

Torej najmanj nekje do ameriških predsedniških volitev novembra 2024

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek