Odlični Regen in balans kot (nenadejani) vrhunec

Letošnja 14. izdaja festivala In memoriam prof. Peter Hafner je bila še posebej bogata, dogajanje s poudarkom na glasbenih nastopih pa je med 27. julijem in 4. avgustom potekalo od Škofje Loke, Cerkna in Kranja pa vse do Železnikov.

"Predstavljamo zanimive in raznorodne muzike, ilustratorje, javno debatiramo o tem in onem, delavničimo in tako naprej. Peter je bil človek odprtih ušes, ki ga ni zanimala žanrska razmejitev muzike, zato temu sledimo tudi pri festivalskem programu, ki ni žanrska brkljarija, temveč smiselno urejena celota. Obiskovalci prihajajo iz različnih delov države, ne samo iz Škofje Loke ali Gorenjske. Naše aktivnosti niso generacijsko omejene navzgor ali navzdol, zato nas občasno obišče tudi otroška publika, prisotna je predvsem na različnih delavnicah in projekcijah. Glede prihajajoče petnajstletnice pa o njej že dolgo razmišljamo in bo zagotovo nekaj posebnega," nam je ob bok 14. izdaji festivala zaupal njegov vodja Tine Hafner.

Kot omenjeno, se je dogajalo tudi v Kranju, kjer je bil predzadnji koncertni dan dogajanja, ki je potem dejansko postal zadnji. V Trainstation Subartu je občinstvo ogreval "freak folker" Jernej Grmek, dokler okoli 21. ure ni odra zasedla ljubljanska skupina Regen, ki ima korenine v dnevni sobi kantavtorice Gaje Kuščer ter sodobnikov, kot so Bon Iver, Lana del Rey ali The Paper Kites. Zasedba, v kateri so poleg Gaje na vokalu še Gašper Sedej na kitari, Andraž Dražumerič na baskitari, Jan Mori na klaviaturah ter Maks Rozman na bobnih, se je kalila tudi v koronskem času, saj so maja leta 2021 imeli spletni koncert v ciklu "pretočnih" dogodkov Kina Šiška, ki so se dogajali v času pandemije.

Regen so sredi lanskega leta svoje ustvarjanje zapekli v prvenec Youth, ki so ga izdali v samozaložbi, na njem pa ponudili devet pesmi, ki se poleg naslovne, zanimivo, večinoma napajajo nekako v "tekočih" substancah (Tequilla, Gasoline, Pills and Bottles, Wine, Straight Ethanol). Gaja je pred ne pretirano napolnjenim prizoriščem Subarta delovala celo malce sramežljivo, četudi je vmes pozdravila svoje prijatelje, sorodnike in znance. Zagotovo pa gre pohvaliti njihovo izvedbo, ki sredi medžanrske identitete združuje melanholično zasanjane melodije z živahnimi ritmi, ki spominjajo na 80. leta kakšnih Cocteau Twins ali novejših, elektronsko navdahnjenih Ladytron.

Njihov mednarodni glasbeni izraz je instantno všečen in plesno vabljiv, kar bi marsikdo od navzočih v občinstvu sredi deževnega večera lahko izkoristil še intenzivneje ali pač sebi v prid. Regen ponudijo zvrhano dozo razigrano melodične mladostniške energije, ki pa bi ji v prihodnosti morda dobro pritikalo tudi kakšno slovensko besedilo, kar bi jih morda še krepkeje katapultiralo v ušesa domačih poslušalcev.

Tudi balans so ljubljanska zasedba, ki obstaja že desetletje, saj njeni začetki segajo v leto 2013. Vokalistki Kristin Čona na baskitari pomaga Andrej Pervanje, na bobnih pa Jan Kmet. Njihov izredno produktivni post-pankovski izraz sta naznanila že prva dva albuma Praske na parketu in LPT, nato prva fizična izdaja Bunkerpop (2017) ter potem Kva je s tabo ... (2018), A vam je jasno (2019) in Sam pravm (2020). Sicer pa bend, ki si med drugim lasti laskave nazive nekdanjih Klubskih maratoncev ter Talentov mreže INES leta 2020, združuje glasbene elemente noise popa, krautrocka, postpanka in psihedelije.

Neverjetna energija Kristin, ki s svojim vokalom še najbolj glasovno spominja celo na samo kraljico gotha oz. postpanka Siouxsie Sioux, ob strani pa ji stojita Nico in Grace Slick, primerno osmišlja njihovo "naredi sam" estetiko. Drveči ritem bobnov in baskitare tako v poskočnih skladbah plesno vznemirjajo poslušalstvo, ki ob izvajanju težko ostane pri miru.

Balans so s kar šestimi albumu povsem zavzeli glasbeno podtalje zadnjih osem let, ko se ušesa potopijo v njihovo igrivo lo-fi intimo, pa enostavno ni več poti nazaj, saj užitek kar traja in traja. Njihov impresivni opus priča o produktivnosti, njihov živi nastop pa, minimalizmu navkljub, intrigantno rohni in zapeljivo buhti na vse strani odra z vsakim unikatnim posameznikom pričujočega tria, ki poleg zanimive godbe ponuja tudi unikatno vizualno podobo. Ta daje pečat tako njihovim oblačilom kot njihovim diskografskim izdelkom, za katere so se še posebej potrudili, predvsem za vinilne izdaje.

Festival #14 In memoriam prof. Peter Hafner je bil sicer vreden pičlih 30 tisočakov, v festivalski ekipi je bilo s prostovoljci vred med 10 in 15 ljudi, za grafično podobo pa že od leta 2011 skrbi Ana Bassin. Med nastopajočimi so se letos zvrstili Patetico, Smoke Mardeljano & Ajs Nigrutin, freekind., Bojan Cvetrežnik & Barja Drnovšek, balans, Regen, Stadt, medtem ko je veliki zaključni koncert, mišljen sprva na loškem gradu, potem pa v Sokolskem domu, s tujima zasedbama Still Corners in Portland žal odnesla nedavna povodenj.