Tujina

Vzpenjajoča se kitajska velesila je ekonomski čudež v zatonu

Ljubljana, 31. 07. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Tibor Rutar
Komentarji
171

Neprijetno vprašanje, ali, kdaj in kako bo vzpenjajoča se velesila Kitajska izzvala ameriško hegemonijo in radikalno spremenila zdaj že več kot 70 let trajajoč liberalni, "na pravilih temelječi" mednarodni red, je v zadnjih letih pristalo v središču akademskih in javnih razprav o mednarodnih odnosih in geopolitični prihodnosti sveta.

Realisti, kot je John Mearsheimer, ne dvomijo, da če bo Kitajska še naprej ekonomsko rastla in se modernizirala, bo vsaj ta predel Azije kmalu postal prizorišče vse več – in vse nevarnejših – konfliktov, ki bi lahko prerasli v svetovno vojno. Vsaka velesila želi hegemonijo, vztraja Mearsheimer, saj je to edini način, da se zavaruje pred morebitno malignimi namerami ostalih. In varnost je po t. i. stoletju ponižanja, ki ga je nemočna Kitajska izkušala od sredine 19. do sredine 20. stoletja, gotovo visoko na njeni agendi. Težava je, da obstoječi ameriški hegemon nikakor ne bo sedel križem rok, ko se bo vzpenjajoči kitajski potegoval za ta pomembni položaj. Verjetnost svetovne vojne, začenši z regionalnim konfliktom med Kitajsko ter Tajvanom in Japonsko, ki sta v zavezništvu z ZDA, bo zato visoka in naraščajoča.

Drugi politični znanstveniki, ki so manj pesimistični glede mednarodnih odnosov kot John Mearsheimer, nas tolažijo, da ta scenarij ni niti neizbežen niti ne nujno verjeten. Kitajska je navsezadnje močno ekonomsko integrirana v svetovni kapitalistični red, posebej z demokratično Evropo in Ameriko. Bo res tvegala, da s konflikti in vojno izgubi vse te zanjo izrazito koristne tržne povezave? Še več, če so kitajski vodje racionalni, kot predpostavlja Mearsheimer, bi skoraj morali predvideti, da bodo s svojim poskusom doseganja hegemonije najverjetneje izzvali resno vojno, ki bo Kitajski močno škodovala, saj bo na koncu najverjetneje neuspešna. (ZDA in njene demokratične zaveznice imajo trenutno pod svojim pasom okoli 60 odstotkov svetovnega BDP, Kitajska z morebitnim ruskim zavezništvom zgolj 20 odstotkov.) Navsezadnje nas, vključno s kitajskimi politiki, zgodovinski spomin opominja, da so bili vsi vzpenjajoči hegemoni v preteklih dveh stoletjih, z izjemo ZDA, bridko poraženi (Napoleonska Francija, imperialna Nemčija, nacistična Nemčija, imperialna Japonska in Sovjetska zveza).

Toda stopimo korak nazaj. Implicitna predpostavka, ki jo imata obe strani v razpravi, je, da bo Kitajska še naprej ekonomsko rasla in se razvijala. Trenutno je namreč še vedno le delno razvita država s srednjim dohodkom, ki ima sicer zaradi ogromnega prebivalstva ogromen celokupni BDP, njen BDP na prebivalca, upoštevaje pariteto kupne moči, pa je le malenkost nad srbskim ali makedonskim in znaša zgolj 50 odstotkov slovenskega in 30 odstotkov ameriškega. V razvpiti debati z Jordanom Petersonom leta 2019 je Slavoj Žižek mimogrede špekuliral, da to mogoče za Kitajsko ne bo nikakršen problem in da bo hitro presegla razvite države in se celo približala najrazvitejšim. Navsezadnje, pravi Žižek, Kitajska ni zgolj navadna, dolgočasna kapitalistična ekonomija z liberalno demokracijo, marveč novi eksperimentalni državni kapitalizem s komunistično diktaturo. Mar ni možno, da je tak režim ekonomsko – sploh na dolgi rok – veliko spretnejši kot anarhični kapitalistični trg in počasna demokracija?

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični manedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Ne, precej verjetno ne. Zgodba o čudežu seveda drži, glede tega ni dvoma. Kitajska se je po smrti komunističnega diktatorja Maa Cetunga (1976), ko je bila ena najrevnejših držav na svetu, s tržnimi reformami njegovega naslednika Denga Šiaopinga (1978) začela odmikati od planiranega gospodarstva z nastavljenimi cenami, kolektivnim kmetovanjem in odsotnostjo tujih investicij. Začetne reforme so v osemdesetih tako proizvedle precejšnjo rast, nato pa se je zares impresivni poskok v BDP na prebivalca zgodil predvsem v devetdesetih in novem tisočletju. Kitajska je takrat izvedla precejšen privatizacijski proces in začela močno zmanjševati svojo protekcionistično držo (zaradi tega jo nekateri celo označujejo za neoliberalno), zdesetkala je svojo povprečno raven tarif in nadaljevala s tržnimi reformami. V novem tisočletju sta bili že dve tretjini celotnega kitajskega gospodarstva v obliki zasebnega sektorja, leta 2006 je bilo skoraj 80 odstotkov kitajske delovne sile zaposlene v privatnem sektorju in istega leta so bila privatna podjetja odgovorna že za 70 odstotkov industrijske proizvodnje. V nekaj desetletjih je ena najrevnejših ekonomij na svetu doživela 20-kratno izboljšanje svojega BDP. To je res pravcati ekonomski čudež.

Toda Kitajska ima težavo, glede katere so Žižek in drugi presenetljivo tiho. Prispela je do neslavne točke "države srednjega dohodka", kjer se brez nadaljnjih institucionalnih reform rast in razvoj rada upočasnita in celo približata stagnaciji. V pol stoletja, med 1960 in 2014, je zgolj 16 od 182 držav (oziroma od okoli 100 držav srednjega dohodka) prebilo "past srednjega dohodka" in se pridružilo državam visokega dohodka – in 13 od 16 je bilo kapitalističnih demokracij (ostale so postale bogate zaradi nafte). Toda Kitajska se v preteklih desetletjih ni niti zmerno približala demokraciji – niti ni demokracije na njenem obzorju –, za nameček pa so se v zadnjih 10 letih, predvsem odkar je državno krmilo prevzel Ši Džinping (2013), nadaljnje ekonomske reforme ustavile in celo obrnile v nasprotno smer. Zaradi te institucionalne stagnacije se je čudež v zadnjih letih začel zaustavljati, kar Kitajski resno grozi s standardno ujetostjo v past srednjega dohodka.

Trg nebeškega miru v Pekingu.
Trg nebeškega miru v Pekingu. FOTO: AP

Če je nekoč iz leta v leto brez težav rastla z več kot 10-odstotno stopnjo, je rast od leta 2014 naprej zgolj okoli 6,5-odstotna (leta 2019 je zdrsnila pod šest odstotkov). Za primerjavo, Kitajska v preteklih letih ne raste več hitreje od Indije, ki jo je v preteklosti elegantno leta in leta prehitevala za tudi pet odstotnih točk in več. Šest odsotna rast za državo s srednjim dohodkom seveda ni grozna (povprečje za te države znaša okoli štiri odstotke), a gotovo ni več čudežna, kot je bila nekoč. Še več, če primerjamo današnjo Kitajsko z nekdanjo Južno Korejo in Tajvanom (dvema državama, ki sta kapitalistični demokraciji zadnjih 30 let), vidimo, da sta slednji državi že rastli hitreje od Kitajske, ko sta bili na njeni stopnji razvitosti. Enak vzorec se nakazuje, če primerjamo Kitajsko z nekdanjo Japonsko (še eno sodobno kapitalistično demokracijo).

Morebiti najpomembnejši podatek je, da več ekonomistov (vključno s Kitajskimi) ocenjuje, da Peking poroča lažne podatke za izračun BDP in da je v resnici stopnja rasti v zadnjih letih bližje trem ali štirim odstotkom. Nekateri ekonomisti, kot so Hongbin Li in kolegi, alarmantno napovedujejo, da bo kitajska rast v naslednjih dveh desetletjih znašala okoli tri odstotke, kar je klavrno (ne čudežno, niti ne povprečno) za državo srednjega dohodka. Poleg tega je omembe vredno dejstvo, da se je kitajska rast produktivnosti dela, ki je med letoma 1995 in 2013 v povprečju znašala robustnih 15,5 %, po letu 2014 znižala na 5,7 odstotke. Zadnjih pet let rast produktivnosti celo popolnoma stagnira. Nezanemarljivo je tudi, da danes že več kot polovica domačih zasebnih lastnikov na Kitajskem izkuša oblike razlaščanja s strani diktature. Kitajska podjetja v državnem lastništvu, ki jih Ši Džinping zaradi lastnih političnih interesov trenutno ne želi predati trgu in jih najverjetneje tudi v prihodnosti ne bo želel predati, so opazno manj učinkovita in manj profitabilna v primerjavi z ostalimi, nedržavnimi kitajskimi podjetji. To ni dober znak za nadaljnjo kitajsko rast. Tem in podobnim neprijetnostim se Ši Džinping poskuša izogniti z gigantskimi projekti, kot sta En pas, ena cesta in Narejeno na Kitajskem 2025. Toda kljub svoji impresivnosti, ki jim je ne moremo zanikati, se danes ti projekti izkazujejo za manj elegantne in bleščeče, kot so se zdeli še pet let nazaj.

Danes, leta 2021, imamo v družboslovju precej jasno predstavo, katere države so do sedaj dosegle status razvitih držav z visokim dohodkom. Prvič, eno vztrajno peščico držav z visokim dohodkom predstavljajo naftne diktature, ki povečini niso med ekonomsko zelo razvitimi. Drugič, otoška mestna državica Singapur je večna izjema – zelo razvita, bogata, ekonomsko odprta kapitalistična avtokracija, ki bo še naprej verjetno ostala tako razvita kakor kapitalistična ter tudi elektoralno avtokratska. Tretjič, preostane nam naraščajoča kopica poznanih bogatih in zelo razvitih demokratičnih kapitalističnih držav v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, kot so Nemčija, Kanada in Tajvan, če omenim samo tri od približno 20. Kitajska zelo jasno ne sodi v prvo kategorijo. Očitno je tudi, da se ji ne obeta izjemni singapurski scenarij. In dokler bo ostala zaprta diktatura – ter dokler bo Ši Džinping zaustavljal liberalizacijske ekonomske reforme, ki jih je obljubljal ob prevzemu oblasti in ki so se jih držali njegovi predniki – se Kitajski verjetno ne obeta niti prihodnost iz tretje kategorije. Prihodnost, ki ji potemtakem preostane, se ne zdi posebej čudežna. Če se kmalu kaj večjega ne spremeni, se zna Kitajska čez čas pridružiti tropu dokaj običajnih zaprtih avtokracij s srednjim dohodkom. Posebna bo seveda zaradi svoje demografske velikosti in posedovanja jedrskega orožja, ne pa tudi zaradi čudežne ekonomije ali gibke politike.

Koronavirus pasica nova

KOMENTARJI (171)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

EEgon
31. 07. 2021 19.47
-3
Realen članek.
Pomemben petelin
31. 07. 2021 19.15
+3
Tako kot PRIMOŽ ROGLIČ.
Balki30
31. 07. 2021 16.36
-6
1.4 milijarde komunistov...pa to
srebrnibreg
31. 07. 2021 17.41
+6
Katerim je Amerika ogromno milijard dolžna in brez katere ne more živeti... pa to.
lojze3
31. 07. 2021 16.10
+5
V zatonu? To so samo želje
wolfterier
31. 07. 2021 16.14
-4
Zastrupili so ves svet,pa tudi sami sebe !
EEgon
31. 07. 2021 19.52
-1
Kitajska prehaja iz cenene proizvodnje v višjo dodano vrednost. Za to je potrebno znanje, infrastruktura in promerna ind., česar pa tudi Kitajski primanjkuje. Kitajska ind. še vefno dela kot l.1980 v Nemčiji, robotizacija še ni dosegla Kitajske ker so delavci prepoceni in tu bo prva ovira. Za višjo stopnjo izdelkov bo potrebna robotizacoja kar bo pomenilo da bo cena izdelalka podobna ceni z Z.trga in adijo konkurenčnost.
nikhrast
31. 07. 2021 16.08
+1
Kitajci so dovolj pametni, vedo da jim konflikt in kaos ne bosta prinesla korist. Vse ekonomije, to so kitajska, evropska, ameriška..., so povezane, samo poglej kakšna brezposelnost bi se pojavila na kitajskem če se bi zahodni trgi zaprli.
EEgon
31. 07. 2021 19.53
+0
Kitajci imajo lahko velik domači trg, vendar so prihodki minorni napram Z trgom.
polikarbonatka
31. 07. 2021 15.32
+3
USA propaganda.Ko jih bo skrbela demokracija in čl.pravice v UAE in S.Arabiji,jim bom verjela.
User768643
31. 07. 2021 14.52
+12
Kitajsko kot velesilo je ustvaril pohlep zahoda. Prenos industrije zaradi poceni delovne sile in posledično dviganje dobičkov nas je pripeljalo do točke, ko postajamo vedno bolj odvisni od kitajske industrije.
_endrug
31. 07. 2021 16.17
+2
Točno, a so morali imeti strokovnjake, da so to bili sposobni prekopirati. Ne gre brez strokovnjakov,
EEgon
31. 07. 2021 20.02
+2
Kitajcem ni bilo potrebno imeti strokovnjakov!!! Zahot je preselil tovarno od strojev, do proizvodnega procesa in nadzora kvalitete. Kitajci so morali samo slediti navodilom. Pogleg proizvodnjo tovornjakov na Kitajskem so preskočili iz leta 1950 v 2010, proizvajajo MB Actros, MAN, Scania čiste kopije z vgrajenimi EURO 3 in 4 motorji. Noben Kitajec ni razvijal ABS, ASR, avtomatski menjalnik, elektronike, .... vse jo im v joint venture poslali Zahodnjaki, vprašanje je če Kitajci sploh štekajo kako so se vsi ti sistemi razvili, inovacije in zamisli, ker Kitajci dobije že blueprint razvitega izdelka? Drug primer je, da Kitajci še vedno niso sposobni razviti lastnega letalskega motorja in vgrajujejo ruske motorje. Problem Kitajcev je ker do rešitev ne pridejo z lastno panetjo temveč samo s kopiranjem in zato nimajo lastnega razvoja, kar je pa srce Z tehnološke družbe --> razvoj. Zato Kitajska ne more nikoli ujeti Z ker nima lastnih zamisli. Pa prosim ne mi sedaj o hiperizstrelkih.
srebrnibreg
31. 07. 2021 14.49
+7
Kaj pomeni Kitajska v ekonomskem svetovnem merilu se je pokazalo v sedanji covid krizi. Ogromno industrije po svetu je obstalo zaradi pomanjkanja surovin ali raznih delov narejenih na Kitajskem. To pomanjkanje pa ne bi bilo potrebno saj bi te izdelke lahko izdelovali tudi v svojih državah vendar potem požrešni kapitalisti ne bi imeli takšen zaslužek.
Špartanec
31. 07. 2021 14.42
+0
Ivan zDoba
31. 07. 2021 13.26
+5
Avtor članka zanemarja kitajski potencial v raziskovanju in znanosti. Da o samozadostnosti v primeru hujše svetovne gospodarske krize ne govorimo. Vprašajte gospodarstvenike, tudi v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo, ker je povpraševanje po kitajskem repromaterialu enormno narastlo in Kitajci niso sposobni zadovoljiti naraščajoče povpraševanje. Avtor ponuja kot rešitev demokracijo po vzoru zahoda. Pa je res ameriška "demokratična" družba tako idealna? Da o petrodolarju in tiskanju denarja po potrebi, ne govorimo. Svetovno gospodarstvo je odvisno od Kitajcev. Ti pa imajo zagotovo velik vpliv na svetovne gospodarske tokove.
EEgon
31. 07. 2021 20.05
Samozadostna kitajska je največji uvoznik soje na svetu in ne more prehraniti lastnih ljudi? Razvoj Kitajske je pa lalalala.... izdelujejo kar uspejo prekopirati, lastnih zamisli in inovacij pa nimajo. Zelo si se zmotu.
samuray1
31. 07. 2021 13.17
-1
Kaj,ukaz o satanizaciji Kitajcev je že ns mizi? Toda prej ko začnete upoštevajte dejstvo da so Kitajci lhudje,kar se za zahodni svet nebi dalo rečt.
User416781
31. 07. 2021 13.25
+4
Čudi me, zakaj se taki pacienti, kot si ti, že enkrat nekam ne odselijo. Ali pa pojdi vsaj malo po sveu, da boš znal ceniti, kaj imaš.
Dante69
31. 07. 2021 13.09
-1
upam, da jenkiji čim prej propadejo
wolfterier
31. 07. 2021 16.16
+1
polarni123
31. 07. 2021 12.55
+3
Kitajska je velesila, lovke širi načrtno v Afriko, Azijo in Evropo. Še naprej bo napredovala res pa je, da dokler se bo politika vmeševala v gospodarstvo in sprejemala veliko nelogičnih potez zaradi zadaržanja oblasti bo ta rast manjša od potenciala.
User416781
31. 07. 2021 13.02
+1
Kitajska je velesila, ker jih je milijardo in pol. To je pa hkrati tudi njihovo breme. To širjenje lovk na zahod pa je zaenkrat zanemarljivo.
User416781
31. 07. 2021 12.42
+5
Kitajci rastejo toliko, kolikor jim dovolijo drugi. Seveda je tudi zahod že nekoliko odvisen od njih, ampak če se začne proizvodja vračat nazaj, bo to še bolj prizadelo kitajce. Res da imajo že tudi notranji trg, ampak povprečna kupna moč je še vedno nizka z izjemo nekaj mest. So še kar nekaj oddaljeni od tega, da bi imeli večji vpliv v svetu. Naj se sliši čudno, ampak problem je tudi rasa, noben ne bo sprejel večjega vpliva Kitajske, medtem ko je vpliv in prisotnost ZDA že samoumevna. V Aziji pa jih omejuje Japonska. Skratka, ne verjamem v nek bistven vpliv Kitajske v svetu.
komarec
31. 07. 2021 12.17
+4
Kitajci nas bodo naučili pameti.
nebel
31. 07. 2021 12.15
+8
Povzemate razočaranega in pomalo paničnega ameriškega vir strokovnjaka. Ker resnica je, da se Kitajska vzpenja, Amerika pa upada. Iz tega izvira tudi vse bolj panično javno črtenje kitajcev. Dejstva pa govorijo, da se je trend odpeljal in Američani nimajo več realnih možnosti dobiti bitko s Kitajsko. Že to s katerega stališča in načinom jo opisujejo ,da se tega zavedajo, trenutna oblastna gernitura pa ne gospodarsko ne politično temu ni kos. Zato je vse kar lahko storijo, da požirajo vse znotraj svoje države. Zunaj pa bi svoje težave radi pripisali drugim.
Nabru3
31. 07. 2021 13.57
-3
Američani lahko poskušajo trend obrniti samo z vojno. In ta je na mizi.
obožeobože
31. 07. 2021 12.12
-6
Kopirati tehnologijo je najlažje. Ko bodo komunisti izgubili oblast se bo pokazala prava slika. Silovit prepad med revnimi in bogatimi, ter okoljska problematika z enetgijo.
dante
31. 07. 2021 12.09
+11
Zakaj je tako? Zaradi najcenejše delovne sile, ter velikih zalog redkih kovin. Od konca 80 let je svet množično selil proizvodnjo na Kitajsko, oni pa so vso tehnologijo skopirali in po letu 2000 pričeli prodajat svoje znamke neprimerno boljše kvalitete in cene
borec91
31. 07. 2021 12.25
+7
kriv je pozresen lakomen kapitalizem zraven pa se neumen ki je pricakoval da bodo kitajci delali za njih za pest riza
Gospod .
31. 07. 2021 12.31
+6
Kraje se niso ustavile leta 2000... Se nikoli ne bodo, Kitajci vzamejo vse kar lahko.
Satoshi Nakamoto
31. 07. 2021 12.07
+3
Dokler so Američani pripravljeni plačat daleč največ za vse najboljše kadre iz vsega sveta, jim nihče ne more NIČ! Drugi imajo preveč mentalnih zavor (zavist) to posnemat.
sagessee
31. 07. 2021 11.59
-9
zda imajo edine znanje in tehnologijo za izdelavo procesorjev.američani to vzamejo,oziroma jim ne dobavijo procesorjev inbodo spet delali za pest riža,kako to folku ni jasno,da ni potrebno preveč filozofirat ampak samo logično pogledati na zadevo....huawei je bil drugo največje podjetje mobilnih telefonov na svetu.američani so jim vzeli tehnologijo in so v enem letu postali marginalni igralec na trgu in vse milijarde jim nič ne pomagajo....
sagessee
31. 07. 2021 12.01
-2
koliko vas ke v zadnjem letu kupilo huawei telefon....aha se nočete zaje..da nimate gugla,,,,ekonomika je precej preprosta zadeva in plansko gospodarstvo socializma vsakega pripelje v revščino in tu ni neke fame,ampak dejstvo ...
emilzapata
31. 07. 2021 12.19
+4
demokratićna kapitalistična Hrvaška je pred leti sama postavila en steber za Peljaški most, ki so ga nato kitajci ob začetku svoje dejavnosti na tem objektu seveda podrli, pa hitro obupala ob spoznanju, da je to le prevelik zalogaj za njih, medtem ko ga bo komunistična Kitajska zgradila v samo treh letih. Verjetno razumeš, kaj hočem povedati,
Gospod .
31. 07. 2021 12.28
+5
ZDA da imajo edini tehnologijo čipov? Neveš kaj govoriš. Glavni igralec v proizvodnji strojev za izdelavo čipov je v sami Evropi. Katere nato delajo večinoma v Tajvanu (kjer proizvedejo največ cipov trenutno, googlaj TSMC).ASML ima trenutno še čisti monopol nad tem in oni so multinacionalno NIZOZEMSKO podjetje. Res pa je da je zadeva na delniške trgu in imajo različne delničarje. Kitajci mimogrede hočejo na vse načine to to tehnologijo za sebe in mečejo ogromne količine denarja v to. Sam šef ASMLja je reka da jim bo na določeni točki uspelo. In da so Američani vzeli tehnologijo? Že od samega začetka so Kitajci ki kradejo. Primer kraje Cisco routerjev. Je pa še ogromno primerov teh kitajskih kraj. Kitajci skorajda nič niso naredili svojega, zato pa imajo poceni robo, saj niso potrebovali denarja za razvoj sami izdelkov.
wolfterier
31. 07. 2021 16.20
+1
Povedat hočeš,da ga je skonstruiral Slovenec,a ne !