Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je v sredo zamenjal predsednika vlade in razglasil izredno stanje v večjem delu države. To se je zgodilo potem, ko so zaradi zvišanja cen plina nasilni in množični protesti, tudi z odločnimi zahtevami po odstopu vlade premierja Askarja Mamina, v zadnjih dneh pretresli dvajsetmilijonsko srednjeazijsko državo, v kateri večino prebivalcev predstavljajo turški Kazaki, petino pa Rusi.

Protesti so se začeli v nedeljo, ker so se z novim letom na bencinskih črpalkah za dvakrat zvišale cene utekočinjenega plina, ki je v Kazahstanu pogosto gorivo za avtomobile, ker je cenejše od bencina in dizla. Kot poroča spletna stran zakon.kz, protestniki zažigajo avtomobile, razbijajo okna restavracij, blokirajo ceste in železnice. V Almatiju, kjer menda prihaja tudi do streljanja, pa so protestniki, oboroženi z železnimi palicami, vdrli v županov urad. Ponekod v vladnih poslopjih celo gori.

Po podatkih oblasti je bilo v zadnjih dneh v spopadih s protestniki ranjenih 137 pripadnikov policije, ki uporablja solzivec in šok granate ter zapira protestnike. Tokajev je dejal, da so bile v protestih tudi smrtne žrtve, a ni povedal, koliko.

Po ocenah agencije AFP je v torek v dvomilijonskem Almatiju kljub hudemu mrazu in številnim policistom protestiralo okrog 5000 ljudi. Sinoči pa je Tokajev zagrozil, da bo brez usmiljenja zatrl proteste: »Gre za vprašanje varnosti naše države in prepričan sem, da me bo ljudstvo pri tem podprlo.« Že prej je od vlade in guvernerjev pokrajin zahteval, da znižajo cene plina, pomagajo revnim s subvencijami za najemnine ter nadzor cen razširijo na vse energente in osnovne dobrine. Za nasilje je obtožil »domače in tuje provokatorje«, ki »hočejo spodkopati stabilnost in enotnost naše družbe«.

Močan vpliv bivšega predsednika

Doslej je veljalo, da je ta nekdanja sovjetska republika, velika za 130 Slovenij, politično stabilna. Investitorji so tako v zadnjih 30 letih, ko je Kazahstan neodvisen, vlagali milijarde evrov v pridobivanje nafte, plina, urana, kadmija, kalija, bakra, boksita, magnezija, cinka in drugih rud, kar je spremljala korupcija. Velika večina Kazahstancev od izjemnega naravnega bogastva nima koristi, le peščica tajkunov in politikov si je nagrabila velikansko bogastvo. Med njimi je Nursultan Nazarbajev, ki je bil predsednik skoraj tri desetletja do leta 2019. Še zdaj ima menda zadnjo besedo, čeprav ima že 83 let, zato velja za eno glavnih tarč protestnikov.

Tokajev, ki je podrejen Nazarbajevu, je v sredo za dva tedna razglasil izredno stanje v večjem delu države, tudi v glavnem mestu, ki je leta 2019 dobilo ime prejšnjega predsednika in se tako iz Astane preimenovalo v Nursultan. Prepovedano je javno zbiranje, ponoči pa velja policijska ura. Oblasti so tudi blokirale splet in mobilno telefonijo, da se protestniki ne bi mogli dogovarjati o zbiranju. Protesti pa so se kljub vsem tem ukrepom v sredo nadaljevali.