Banka Slovenije. Foto: BoBo
Banka Slovenije. Foto: BoBo

"Med največja tveganja štejemo makroekonomsko, kreditno in obrestno tveganje ter tveganja, povezana s trgom nepremičnin. A odpornost bančnega sistema proti morebitni uresničitvi vseh teh tveganj ostaja robustna," je povedal svetovalec v Banki Slovenije Primož Dolenc.

Za gospodarsko rast največje tveganje predstavljajo nadaljevanje ruske vojaške agresije na Ukrajino in z njo povezane posledice. V Banki Slovenije bodo najnovejše napovedi objavili decembra, po besedah viceguvernerke Banke Slovenije Tina Žumer bi po najbolj neugodnem scenariju, ki predvideva popolno prekinitev dobave energentov v EU-ju, evrsko območje zdrsnilo v recesijo.

Inflacija v Sloveniji ostaja visoka in bo po pričakovanjih centralne banke ostala povišana tako v mesecih do konca leta kot na začetku prihodnjega leta. "Njeno občutno zniževanje pričakujemo v drugem četrtletju 2023, a bo tako prihodnje leto kot še v letu 2024 ostala nad ciljem Evropske centralne banke, ki je okoli dveh odstotkov," je dejala Žumer.

Inflacije ne podpirajo le visoke cene energentov, temveč tudi razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Inflacijska pričakovanja ostajajo visoka. Vladne ukrepe za ublažitev cen smo upoštevali pri napovedi, a cenovni pritiski bodo v prihodnjih mesecih še navzoči, je dodala in ocenila, da je v teh razmerah nujno sodelovanje vseh ekonomskih politik.

Banka Slovenije je finančni sistem opozorila na makroekonomsko tveganje, saj to ostaja povečano. Povečano ostaja tudi ocena kreditnega tveganja, saj bosta slabšanje makroekonomskih obetov in visoka inflacija negativno vplivala na prihodnje poslovanje in sposobnost odplačevanja dolgov bančnih komitentov.

Z nadaljevanjem visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin in okrepljenim stanovanjskim kreditiranjem ostaja povečano tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin. Ob pospešitvi kreditiranja s fiksno obrestovanimi dolgoročnimi stanovanjskimi posojili se povečuje tudi obrestna občutljivost bank. Posledično ostaja ocena obrestnega tveganja povečana s tendenco dodatnega povečevanja v obdobju do enega leta.

Dohodkovno tveganje za finančni sistem, ki je bilo dalj časa povečano, se postopoma zmanjšuje. Ugodni trendi se kažejo v rasti neto obrestnih prihodkov zaradi večjega kreditiranja in s tem pozitivnih količinskih učinkov. Ob normalizaciji denarne politike lahko pričakujemo dodatne pozitivne učinke na ustvarjanje dohodka bank, je povedal Dolenc.

Dobičkonosnost bank je letos precej dobra, je pa ta precej pod vplivom oblikovanja oslabitev in rezervacij. "Te lahko hitro spremenijo položaj bančnega sistema," je opozoril in pojasnil, da je tako visoka dobičkonosnost posledica sproščanja rezervacij, če bi jih banke oblikovale višje, bi bila dobičkonosnost nižja.

Bančni sistem je stabilen

Plačilna sposobnost bank je ustrezna

Kapitalski položaj bank v Sloveniji je po njegovih besedah dober. Niso vse banke v enakem položaju, a imajo vse kapitalsko ustreznost nad tisto, ki jim jo predpisuje centralna banka. Solventnost bančnega sistema je ustrezna, likvidnost je precej dobra. "Odpornost bančnega sistema je zdaj precej dobra," je še dejal Dolenc.

Če bi se tveganja povečala, lahko Banka Slovenije nanje odgovori s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Spomnil je na ukrep, s katerim so maja povečali dostopnost posojil fizičnim osebam, in na zahtevo po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj, ki bo za banke začel veljati s prihodnjim letom.

V EU-ju so nekatere centralne banke v zadnjih letih okrepile odpornost bančnega sistema z vpeljavo pozitivnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, ta je v Sloveniji trenutno na ravni nič. Odločitev o njegovi spremembi bo Banka Slovenije v primeru zaostritve tveganj po Dolenčevih besedah sprejela v prihodnjih mesecih.