Zaključni račun EU za 2019: brez pridržkov, a z napakami pri porabi

Leta 2019 je skupna poraba EU znašala 159,1 milijarde evrov, kar ustreza 2,1 odstotku javne porabe držav članic in enemu odstotku bruto nacionalnega dohodka EU. Največji del revidiranih sredstev je bil s področja naravnih virov (47 %), odhodki s področja kohezije so pomenili 23 %, s področja konkurenčnosti pa 13 %. Približno dve tretjini proračuna se porabita v okviru deljenega upravljanja, pri katerem države članice razdeljujejo sredstva, izbirajo projekte in upravljajo odhodke EU. Revizijska populacija pri odhodkih proračuna EU predstavlja 126,1 milijard evrov, saj vključuje le tiste odhodke, ki jih je Evropska komisija že potrdila.

Kot je ob predstavitvi ključnih ugotovitev letnih poročil za leto 2019 povedal član Evropskega računskega sodišča (ERS) Samo Jereb, so revizorji ugotovili, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU ter da pri prihodkih ni bilo pomembnih nepravilnosti. Glede odhodkov proračuna EU pa so izrekli negativno mnenje. 

Kljub temu da je celotna stopnja nepravilnosti (2,7 %) ostala približno na ravni leta 2018 (2,6 %), pa se je spremenila struktura proračuna in povečala stopnja nepravilnosti pri odhodkih z visokim tveganjem (66,9 milijard), in sicer na 4,9 % (4,5 % v letu 2018). Zaradi povečanega deleža odhodka kohezijskih skladov odhodki z visokim tveganjem nepravilnosti v revizijski populaciji predstavljajo prevladujoč delež (53 %), zato so nepravilnosti pomembne in prevladujoče. Po treh letih mnenja s pridržkom je bilo posledično ponovno izrečeno negativno mnenje. Glede na razlike v načinu porabe evropskega proračuna na posameznih področjih in opredelitvi revizijske populacije bo delež odhodkov z visokim tveganjem v prihodnjih letih še naraščal. 

Nepravilnosti so bile ugotovljene predvsem na področjih porabe z visokim tveganjem, kot so razvoj podeželja, kohezija in raziskave, na katerih se plačila iz proračuna EU izvršujejo za povračila že nastalih stroškov upravičencev. Za ta področja porabe veljajo kompleksna pravila in pogoji za upravičenost, kar lahko privede do napak. Najpogostejše napake se nanašajo na neupravičenost stroškov, povezanih s projekti, in neizpolnjevanje kmetijsko-okoljskih zahtev pri evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (40 % napak) ter neupravičenost prejemnikov pomoči ali projektov (34 %). Zaradi večjega obsega izvajanja kohezije se povečuje tudi obseg napak, povezanih z javnim naročanjem in državnimi pomočmi (20 %). 

Revizorji ob tej priložnosti gledajo tudi v prihodnost. Evropski svet je julija 2020 dosegel politični dogovor o vključitvi začasnega instrumenta za okrevanje Next Generation EU, s katerim se obravnavajo gospodarske in socialne posledice krize zaradi covida-19, v proračun EU za obdobje 2021– 2027. Zato bo poraba EU v naslednjih nekaj letih precej višja. "Tudi zato je negativno mnenje ERS o porabi EU za leto 2019 opozorilo, da potrebujemo jasna in enostavna pravila za vse finance EU, pa tudi uspešna preverjanja, kako so bila sredstva porabljena in ali so bili doseženi načrtovani rezultati. To je pomembno zlasti glede na načrtovani sklad za okrevanje v okviru boja proti posledicam pandemije covida-19. V teh kriznih časih imajo Evropska komisija in države članice še posebej veliko odgovornost za dobro in učinkovito upravljanje financ EU," je povedal predsednik ERS Klaus-Heiner Lehne. 

Razlika med prevzemom obveznosti (165,2 milijard evrov) in izplačili iz proračuna (146,2 milijard evrov) je prispevala še k povečanju neporavnanih obveznosti proračuna EU, ki znašajo že 298 milijard evrov (2018: 281 milijard evrov), in se bodo po ocenah povečevale še do leta 2023. 

Slovenija ni rizična država glede pravilnosti izvajanja proračuna

Glede pravilnosti izvajanja proračuna so revizorji ugotovili, da je Slovenija med državami z najmanj odprtimi primeri glede prihodkov. Preverjena je bila ena transakcija v okviru programa LIFE in opravljen nadzor nad delom revizijskega organa nad Skladom za notranjo varnost. Razen manjših pomanjkljivosti pri izvajanju revizijskega nadzora, povezanih predvsem s postopki vzorčenja in poročanja, ki pa niso vplivale na pravilnost porabe sredstev, revizorji niso odkrili drugih nepravilnosti. To je skladno z ugotovitvami prejšnjih let, da Slovenija ni rizična država glede pravilnosti izvajanja proračuna. 

V letu 2019 se je izboljšal položaj Slovenije v zvezi s črpanjem sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Slovenija je bila namreč v letu 2019 s 39,7 odstotki (2018 – 24 %) oziroma porabljenimi sredstvi v višini 1,569 milijarde evrov (ki vključujejo predujme, vmesna plačila in končna plačila) nekoliko nad povprečjem EU (39,6 %), vendar velja opozoriti, da je črpanje evropskih sredstev na splošno precej počasnejše kot v prejšnji perspektivi. Kot že pojasnjeno, je to posledica počasnega začetka izvajanja tekočega finančnega okvira zaradi poznejšega zaključka prejšnjega okvira, poznega sprejetja pravnih podlag za izvajanje tekočega okvira in težav pri prilagajanju številnim spremembam v sedanjem okviru. Kljub temu poraba evropskih sredstev konec leta 2019 zaostaja (primerjalno s slovenskim deležem porabe evropskih sredstev v prejšnjem finančnem okviru po šestih letih od začetka finančnega okvira) za 10,6 odstotnih točk (2012 – 50,3 %), kar bo skupaj s porabo dodatnih sredstev iz programa EU nove generacije v letih 2021–2023 predstavljalo precejšen izziv pri zagotovitvi in izvedbi ustreznih projektov. 

Tudi glede Evropskih razvojnih skladov z odhodki 3,8 milijarde evrov so ugotovitve podobne tistim iz prejšnjih let, saj so izrekli pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov in prihodkov ter negativno mnenje o odhodkih Evropskih razvojnih skladov, saj stopnja nepravilnosti znaša 3,5 %.