Britanski premier Rishi Sunak in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se med kratkim vrhom v Elizejski palači več kot eno uro pogovarjala na štiri oči, brez prič. Pozneje pred kamerami sta se veliko držala za roke in se nasmihala drug drugemu, tako da so v Britaniji začeli govoriti o njuni »bromanci«, kar je zelo tesno neseksualno intimno čustveno razmerje med dvema moškima, ki zelo presega prijateljstvo. Veliko skupnega imata. Oba sta nekdanja študenta elitnih šol, nekdanja investicijska bankirja in finančna ministra. Oba sta prišla na oblast mlada, Sunak pri 42 letih, Macron pri 39 letih. Oba sta bolj nizke vitke postave, zelo ambiciozna, pragmatična desnosredinska politika, ki znata nositi drage obleke.

Brexit preprečuje bromanco

Vseeno je razglašanje bromance med njima pretirano že zaradi brexita, ki je prinesel sedemletno poslabšanje odnosov med državama. Sunak ga je podpiral, Macron je bil eden od najglasnejših kritikov. Brexitski kolovodja Boris Johnson je vztrajno kvaril odnose s sprožanjem diplomatskega spora za sporom. Sunakovi predhodnici Liz Truss je slabe odnose uspelo še poslabšati, saj je še pred prihodom na Downing Street 10, kjer je ostala samo 44 dni, dejala, da ne ve, ali je Macron britanski prijatelj ali sovražnik. Kljub medsebojni »kemiji« Sunak in Macron na tiskovni konferenci po vrhu nista zvenela ravno »bromantično«.

​Brexit, glavnega krivca za dolgoletno poslabšanje odnosov, je omenil samo Macron. Oba sta govorila o novem začetku, a Macron veliko več in z globljimi mislimi o usodni zemljepisni in zgodovinski povezanosti držav ter skupnih izzivih, od ohranitve planeta do podpore Ukrajini. »Skupaj hočemo naprej. Ta vrh je nekaj izjemnega,« je dejal Macron. »To je zelo jasno trenutek vnovične združitve, nove povezave, novega trenutka.«

Glavna Sunakova domača politična motivacija za vrh je bil nov dogovor o nezakonitem priseljevanju ljudi v čolnih, ki na Otoku postajajo politična žerjavica za vladajoče konservativce in Sunaka. Morajo jo pogasiti, če želijo ohraniti vsaj malo upanja, da bodo po naslednjih volitvah ostali na oblasti. Sporočilo o vsem, kar sta se v zvezi s tem dogovorila, je Macron kavalirsko prepustil gostu, ki je zelo hitro prešel na domnevno nove rešitve starega problema nezakonitega priseljevanja. Dejal je, da vrh obeležuje nov začetek, a takoj prešel na skupne izzive obeh držav. Dejal je, da sta z Macronom dosegla napredek na področjih nezakonitega priseljevanja, energije in varnosti, poudaril pa, da »kriminalne tolpe ne morejo odločati o tem, kdo pride v naše države«.

Dogovor za več kot pol milijarde

Takoj zatem je zaradi domače publike prešel na zagotovila, da sta sodelovanje dvignila na neprimerljivo raven. In sporočil novosti: gradnjo novega centra za pridržanje beguncev in azilantov v severni Franciji, ustanovitev 24 ur na dan delujočega poveljniškega centra, v katerem bodo prvič pod skupno streho vse agencije za preprečevanje prečkanj Rokavskega preliva s čolni, 500 dodatnih francoskih policistov, ki bodo patruljirali ob francoski obali, in več dronov in drugih oblik tehnologije nadzora.

Medijem je Sunak prepustil poročanje o tem, da se je obvezal, da bo za vse to v naslednjih treh letih London Parizu nakazal 541 milijonov evrov davkoplačevalcev, za kar je doma že požel ostre kritike desničarskih medijev. Britanski novinarji so hoteli slišati, ali dogovor vključuje vrnitev ljudi, ki so jim na Otoku zavrnili azil, v Francijo, od koder so prišli, kot predvideva predlagana drakonska zakonodaja Sunakove vlade. Macron je dejal, da ni pravi naslov za to vprašanje. »O tem se ne moreta dogovarjati Britanija in Francija, o tem se morata dogovoriti Britanija in EU,« je dejal. Zakaj že? Zaradi brexita.