Kot so sporočili z ministrstva, prisotnost majhnih otrok pomembno vpliva na ekonomsko in socialno delovanje kmetij, vendar je to pogosto spregledana tema.

Raziskavo o materinskem in starševskem dopustu na kmetijah je na seji sveta predstavila Majda Černič Istenič z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta je pokazala, da stiske in stres, ki jih pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja doživljajo mlade kmetice zaradi pomanjkanja podpornih socialnih mrež, lahko vodijo do zdravstvenih težav ter slabih, napetih, lahko celo konfliktnih odnosov na kmetijah. Posledično sta zato možni otežena proizvodnja in finančna nestabilnost kmetije.

Pogovori z udeleženkami raziskave Odzivanje kmečkih družin na posledice delovnih nesreč in poklicnih bolezni so pokazali, da ženske, ki živijo na kmetijah, opravljajo kmetijska (večkrat zelo težka) dela tudi med porodniškim oz. starševskim dopustom. "Ko postanejo matere, ob kmetovanju skrbijo za otroke, obenem pa pogosto tudi za starejše in onemogle družinske člane," so raziskavo strnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kmečki par z majhnimi otroki pogosto ne more računati na pomoč pri varstvu otrok in kmetijskih opravilih drugih ljudi, so še dodali. Raziskava razkriva družbene spremembe, kot so demografsko krčenje kmečkih družin in slabenje neformalnih podpornih socialnih mrež, ki so jim kmečke skupnosti priča v zadnjih desetletjih. "Navedeno neugodno vpliva na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja na kmetijah, kakovost življenja ter odločanje mladih žensk za življenje in delo na kmetiji," so zapisali.

Na seji so razpravljali tudi o pristojnostih in delu zagovornika načela enakosti, ki ga je predstavil Mitja Blažič. Pomembna naloga zagovornika je med drugim spremljanje stanja diskriminacije v državi. "Z izvajanjem neodvisnih študij, raziskav in analiz daje pristojnim priporočila za preprečevanje oziroma odpravo diskriminacije, lani jih je izdal 51," so zapisali na ministrstvu.

Svet za ženske na podeželju v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju širše javnosti v zvezi s to problematiko. Prav tako spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.