Do konca leta 2021 je med drugim predvidena digitalizacija neobjavljene in v zgodovinopisju skoraj neznane politološke študije dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 z naslovom Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim pogledom na Slovence. Foto: Katoliški inštitut
Do konca leta 2021 je med drugim predvidena digitalizacija neobjavljene in v zgodovinopisju skoraj neznane politološke študije dr. Cirila Žebota (1914–1989) iz leta 1943 z naslovom Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim pogledom na Slovence. Foto: Katoliški inštitut

Postavlja se vprašanje, ali bo tako bogato podprta tudi digitalizacija drugih arhivov, so se vprašali pri časopisu Dnevnik.

Sredstva, ki jih je vlada že julija namenila Katoliškemu inštitutu, naj bi v prihodnjih sedmih letih v obrokih po 100.000 evrov na leto izplačalo ministrstvo za kulturo, denar pa je namenjen za digitalizacijo arhiva Studia slovenica, ki ga hranijo v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani.

Katoliški inštitut hrani arhiv slovenskih izseljencev, tudi domobrancev. V arhivu Studia slovenica hrani "180 osebnih in tematskih fondov v skupni dolžini 260 tekočih metrov gradiva", je zapisano v vladnem gradivu. Gre za arhivsko gradivo o slovenskih izseljencih in zamejcih, kot so Kazimir Zakrajšek, Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Franc Jeza, Jože Bernik, Ljubo Sirc in drugi, piše Dnevnik.

Gradivo, ki ima od leta 2002 status javnega interesa, bo v prihodnjih sedmih letih postalo javnosti dostopno tudi prek spleta, v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si).

Letos za digitalizacijo na voljo 472.000 evrov

V okviru proračunskega ukrepa oziroma projekta "digitalizacija na področju kulture" in s tem povezane postavke "digitalizacija," od koder se bo stekal denar na Katoliški inštitut, država za letošnje leto namenja 472.000 evrov, v prihodnjih letih pa po 377.600 evrov.

To pomeni, da bo za Katoliški inštitut v povprečju namenjena četrtina sredstev iz te digitalne postavke. Kako bodo razdeljena preostala sredstva, za zdaj še ni jasno, saj bo poročilo o porabi predvidoma dostopno šele prihodnje leto.

Dostopna je primerjava z lanskim letom, ko je bilo na isti postavki denarja več, dobrih 541.000 evrov, stroški Katoliškega inštituta pa še niso bili všteti. Lani so slovenski muzeji za digitalizacijo gradiva prejeli po 5000 evrov, arhivi pa od 10.000 do 18.0000 evrov. Največ denarja iz proračunske postavke za digitalizacijo je prejel NUK, in sicer 140.000 evrov, piše Dnevnik.

Za velike nacionalne muzeje okoli 18.000 evrov letno

Kot navaja, naj bi bilo neuradno letos za digitalizacijo resda namenjenega več denarja, a še vedno naj bi veliki nacionalni muzeji prejeli po okoli 18.000 evrov na leto.

Vprašanje je, po kakšnem merilu je Janševa vlada prav zdaj izbrala Katoliški inštitut in mu namenila tako bogato pogodbo za prihodnjih sedem let, piše časopis, ki dodaja, da sredstva glede na javno objavljene podatke močno presegajo seštevek vseh prihodkov, ki jih je inštitut ustvaril v preteklih letih.

Časopis ob tem spomni, da je Katoliški inštitut, v okviru katerega deluje izseljenska arhivska zbirka Studia slovenica, krovna organizacija, ki bedi nad delovanjem katoliške fakultete za pravo in poslovne vede. Gre za poskus RKC-ja, da bi v Sloveniji ustanovil katoliško univerzo, ki pa se doslej ni obnesel.