»Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo«

Novela zakona o igrah na srečo

Novela zakona o igrah na srečo je po mnenju Slovenske karitas in Rdečega križa Slovenije nesprejemljiva in škodljiva za širšo družbo. Zato so poslance pozvali, naj novelo zavrnejo, saj se s predvidenimi ukrepi predvsem krepi tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je med drugim nedopustno z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti.

Tovrstna za družbo in igralce tvegana dejavnost je v Sloveniji po mnenju dobrodelnih organizacij zadovoljivo zamejena in ustrezno kontrolirana s strani države. "Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe," sta organizaciji zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Opozorili so, da je glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imajo v programih humanitarnih organizacij, zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na internetu in zasvojenost z ekrani nasploh v hitrem porastu.

"Dosedanji prireditelji so lastniško kontrolirani s strani države in dotičnih fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička, ki gre v deležu lastništva tudi za družbeno koristne namene. Sprememba zakona ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička," so še izpostavili.

"Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe." 

Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije

Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije dosega tudi 40 odstotkov, kar mora biti po mnenju Rdečega križa Slovenija in Slovenske karitas končni cilj, določitev minimalnega petodstotnega deleža koncesij ob razpisih pa bo postala orientacija za vse igre na srečo.

"Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti ter drugih škodljivih posledic," so ponovili.

Svarijo pred nekajmilijonskim izpadom za družbeno koristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim. "Vse to na račun visokih dobitkov ter dobičkov in oglaševanja tujih zasebnih prirediteljev. Če so že dovoljene škodljive in tvegane igre na srečo, morajo biti prihodki in dobički prirediteljev biti v čim večji meri vrnjeni v družbeno koristno dejavnost," so zapisali.

Tudi v primeru scenarija "pozitivnih" učinkov na davke države in koncesije, ki jih predstavljajo predlagatelji, ti ne morejo odtehtati povečanja problematike zasvojenosti ter spremljajočega kriminala, še manj pa uničenih človeških življenj in družin. "Menimo, da Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo," so sklenili.

Novogoriška izpostava sindikata igralniških delavcev zavrača predlagane spremembe iz novele zakona o igrah na srečo, o kateri bo DZ glasoval v torek. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, predlagana zakonska novela zaposlene spravlja v močno podrejen položaj, česar ne bodo dopustili, zato resno razmišljajo tudi o stavki.

V sindikatu so med drugim kritični do predvidene razširitve podeljevanja koncesij, ki jo predvideva predlagana zakonska novela. Ta po njihovih navedbah na trgu ne prinese nič dobrega, ob tem pa lahko ogrozi poslovanje Hita. "Že tako se borimo s konkurenco iz Benetk in vsemi manjšimi igralnimi saloni okrog Nove Gorice, kaj šele, da bi se omogočilo in dopustilo prihod novega zunanjega ponudnika," so navedli.

Umestitev napitnine in vstopnin v koncesijsko dajatev bi po navedbah sindikata povzročila tudi dodatno obdavčitev že tako konkretno davčno obremenjenih plač zaposlenih. Nižje plače za približno 15 odstotkov bi po njihovem vplivale tudi na prispevke v pokojninsko blagajno oz. bo dodaten strošek podjetja, so poudarili in opozorili, da se padce in rasti plač ponavadi najlažje uskladi z zmanjševanjem števila zaposlenih in dodatnim obremenjevanjem preostalih zaposlenih.

Novogoriška izpostava sindikata igralniških delavcev zavrača predlagane spremembe iz novele zakona o igrah na srečo, o kateri bo DZ glasoval v torek. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, predlagana zakonska novela zaposlene spravlja v močno podrejen položaj, česar ne bodo dopustili, zato resno razmišljajo tudi o stavki.

To lahko po prepričanju sindikata še dodatno olajša predlagana ukinitev licenc zaposlenih, kar, kot z žalostjo ugotavljajo v sindikatu, podpira tudi uprava Hita. "Ukinitev licenc res lahko prinese večjo fleksibilnost, a je to mogoče vzpostaviti že z obstoječim kadrom, s primerno stimulacijo in ustreznimi delovnimi pogoji," so poudarili v sindikatu, kjer izpostavljajo, da ukinitev licenc omogoči delo tujim delavcem, ki delajo pod drugačnimi pogoji in omejenimi pravicami.

"Padec licenc bo povzročil dodaten presežek delavcev v Hitu, odpuščanja zaposlenih in omejeno celotno prihodnje zaposlovanje za polni in nedoločen čas," so navedli v sindikatu.

Prepričani so, da je regulacija in lastništvo s strani države pri njihovem poklicu nujno potrebna in že vrsto let opozarjajo, da je Hit danes preveč obremenjen s strani koncesijskih dajatev in davkov. Strinjajo se, da je Hit zaspal, a poudarjajo, da je glavni razlog za to pokrivanje zadolženosti iz preteklih zgrešenih investicij in poslov.

Hit je zadolženost namreč od leta 2010 do leta 2019 znižal s 116 milijonov na 29 milijonov evrov, kar so občutili tudi zaposleni, ki so, tako v sindikatu, že od leta 2008 prikrajšani pri napredovanjih, deležni minimalnih izplačilih božičnic in omejitev pri letnih dopustih. "Zato, da prejmemo nekoliko višje plačilo moramo za to žrtvovati vikende, praznike in noči, večji del plače pa si pokrivamo z napitnino, ki je tudi obdavčena in od katere plačujemo tudi socialne prispevke za pokojnino," poudarjajo.

DZ je sicer, kot je pokazala petkova razprava v DZ, razdeljen glede predlagane novele zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim omogočila več prirediteljev klasičnih iger na srečo. V koaliciji in SNS predlog podpirajo, v DeSUS se glede podpore še niso odločili, ostala opozicija je proti. DZ bo o predlogu zakonske novele glasoval v torek.