V reprezentanci nekaj ne štima? Vinčić brez dlake na jeziku

Odbojka 3. Jul 202211:09 > 11:14 3 komentarji
Dejan Vinčić je brez olepšal pojasnil, kaj se resnično dogaja v reprezentanci in odgovoril vsem kritikom. Foto: Guliverimage

Slovenska odbojkarska reprezentanca v tem poletju ne blesti, kot je v preteklih letih. V Ligi narodov ima več porazov kot zmag, zato se je v slovenski javnosti začelo ugibati, kaj je tisti glavni razlog, da se je rezultatska krivulja nepričakovano obrnila navzdol. Za vas smo odšli po odgovore k dolgoletnemu reprezentantu Dejanu Vinčiću, ki vedno pove tako, kot je. Skrivalnic ne pozna.

Hitro ozadje: Slovenci so sanjski lanski sezoni. S četrtim mestom so navdušili v Ligi narodov, nato pa na EuroVolleyju 2021 ubranili še naslov evropskih podprvakov. V novo sezono z novim selektorjem Markom Lebedewom niso vstopili tako, kot so si želeli. Po prvih dveh turnirjih v Braziliji in na Filipinih je slovenska reprezentanca nanizala kar pet porazov, kar je bilo dovolj, da je razvajena slovenska javnost, ki pri odbojkarjih ni navajena porazov, začela ugibati, kaj je razlog za slabše rezultate. Krivi se novega selektorja, mnogi pa so celo napisali, da so nalezli rokometnega virusa, ki se ga očita slovenskim rokometašem, in odbojkarjem očitali nezainteresiranost … Kaj je resnica? Besedo ima Dejan Vinčić.

Slovenija ima pred zadnjim turnirjem v Ligi narodov pet porazov in le tri zmage. Bi se lahko iz prvih osmih tekmah iztržilo več, ali je to tisto realno stanje?

Vsi vemo, v kakšni zasedbi smo odšli v Brazilijo, vsi vemo, s kakšnimi težavami smo se soočali na Filipinih. Sam menim, da je bilo realno težko pričakovati več. Dva pozitivna na covid. Štern in Kovačič nama nista mogla pomagati, razen na zadnjih tekmah. Še to brez treninga. Bilo je težko za nas kot zanju.

Foto: volleyballworld

Tukaj bi omenil tudi dolga potovanja. V času potovanja na drug konec sveta, mi smo to okusili dvakrat, izgubiš pet treningov šest na šest, ki v tem obdobju lahko res veliko pomenijo. Vse to se pozna tudi na igrišču in na tekmah. Ne bom rekel, da je to alibi, vsi smo želeli več, upali na več, a kar nekaj reprezentanc je že od samega začetka v zares močni postavi in posledično kažejo tudi odlično formo.

Vemo, da smo z izjemnimi rezultati razvadili javnost, a trenutno je to realno stanje. Vse skupaj se bo izboljšalo, ko bomo zbrani vsi skupaj, ko bomo imeli več časa za trening. Naša igra je odvisna od ekipne igre, od ekipnega duha, vemo, po individualni kakovosti zaostajamo za najboljšimi, zato to pri nas ne pride v poštev. Kot sem rekel, kar potrebujemo, je dober trening in malce več časa, da se stvari postavijo na svoje mesto.

Foto: volleyballworld

V pretekli sezoni, ko je bila Liga narodov v mehurčku V Riminiju, mnogim ni bilo prav, zdaj ni prav, da se veliko potuje. Kaj je bilo vam težje?
Sam sem pristaš igranja v mehurčku, če bi lahko izbiral, bi zagotovo izbral lansko različico. Bilo je težko, ker si bil zaradi covid protokolov ves čas v hotelu, a bil si vseskozi na enem mestu. Igral si tri tekme, nato je sledil trening in počitek. To je meni veliko bližje, vem pa, da je za popularizacijo odbojke in za vse navijače pač bolje, da se potuje in se hodi na tekme.

Bolj kot porazi je mnoge zmotila velika nemoč proti najboljšim. Vsi pa vemo, da Slovenija v pravi podobi sodi v sam vrh. Tista tekma proti Italiji res bode v oči, ko ni delovala praktično nič, Italiji pa so se poigrali …

Italijani že od prvega turnirja naprej igrajo odlično. Na drugi turnir so dodali še nekaj najboljših, mi pa vemo, kako smo tekmo začeli. Klobučar je šel na mesto korektorja. To je bilo novo zanj kot za nas. Imeli smo svoje razloge, da je na koncu tekma izpadla, tako kot je. Tudi v tej postavi bi morali biti boljši, a žal nismo bili. Veliko igralcev je imelo tudi težave s spanjem in prilagajanjem na časovno razliko. Hodili smo spat ob 5. uri zjutraj, tri ure kasneje je bil že trening in nato še tekma. Vsak zakaj, ima svoj zato in vpliva na končno izvedbo.

Foto: volleyballworld

Mnogi so mnenja, da Slovenija v zadnjih letih tako slabo še ni igrala, čeprav se je pričakovalo, da bo z Rokom Možičem, ki je blestel v Italiji, le še boljša. Ugiba se marsikaj, zunanji opazovalci so prepričani, da nekaj po domače rečeno v reprezentanci ne “štima”, kot bi moralo. Vaš komentar?
Kdor ugiba in išče razloge, naj to počne še naprej. Na komentarje iz kavča ne bi spuščal. To so ljudje, ki pogledajo le tekmo, ne vedo pa, kaj se dogaja v zakulisju … Ne bomo si zatiskali oči, igrali smo slabo, o tem ni dvoma, a trenutno so ene reprezentance za nas premočne, mi pa še potrebujemo nekaj časa, da se sestavimo.

Slabši rezultati sovpadajo tudi z menjavo selektorja. Alberta Giulianija je zamenjal Mark Lebedew. V kritikah se velikokrat znajde tudi ime Avstralca. Je res težava v vodenju ekipe?
Na to najraje ne bi odgovarjal, a vseeno, daleč od tega, da bi bila težava pri selektorju. To sploh ni vprašanje. V preteklosti smo imeli že veliko selektorjev, a nikoli nismo s prstom kazali na kogarkoli in ga krivili za slabe izide. Razumem pa ljudi, da naprej pomislijo na to, a lahko z gotovostjo potrdim, da to ne drži.

foto: FIVB

Trenutno ste na lestvici na 10. mestu, a imate še vse možnosti, da se uvrstite med osem najboljših in izločilne boje. Na zadnjem turnirju v Gdansku bo potrebno pokazati največ do zdaj. V ekipi je spet Klemen Čebulj, ki vemo, kaj pomeni za reprezentanco. Imate vse v svojih rokah, zanima pa me, če obstaja strah, da vam ne uspe?

Ne, tega se ne bojim. Tudi, če nam ne uspe, ne bo to nobena tragedija. Tako kot do zdaj, vsako tekmo bomo poskušali zmagati, vemo, kaj pomeni zmaga v Ligi narodov, vsaka šteje tudi za lestvico na FIVB in posledično tudi za boj za nastop na olimpijskih igrah. V Gdansk gremo z miselnostjo zmagati čim več tekem, osvojiti čim več nizov. Kot ste omenili se vrača Čeba (op. p. Čebulj), ki zagotovo ne bo igral vse tekme, Tine (op. p.) prav tako še ni nared za najhujše napore. Kot sem rekel, daleč smo od optimalnega stanja, a želja je tukaj, te nikoli ni manjkalo.

Če nam ne uspe, se ne bo podrl svet, k večjem bomo imeli več časa, da se posvetimo sebi in se maksimalno pripravimo za domače svetovno prvenstvo.

Američani so v Brazilijo pripotovali brez največjih zvezd. Ni niti Taylorja Sanderja, ki je preteklo poletje Sloveniji povzročal največ težav. Foto: FIVB

V Gdansku boste igrali tri tekme v treh dneh. Gre za spored, ki ga v tej sezoni še niste okusili. Dodatna oteževalna okoliščina?

Vsi so tu, da pomagajo ekipi po najboljših močeh. Na vse, ki so tukaj, se računa. Ne bi bilo pametno ‘ubiti’ prvo sedmerko in jo prepustiti takim naporom. Vse te tekme so odličen test, da lahko selektor vidi, na koga lahko resneje računa, zato to Ligo narodov vidim kot nekaj zelo pozitivnega. Veliko igralcev, ki prej v tem tekmovanju niso veliko igrali, so dobili priložnost. Igranje na tako velikem odru ti da zelo pomembne izkušnje tudi za naprej. Vem, da ljudje drugače gledajo na to, želijo rezultat, zmage, a za prihodnost slovenske odbojke in nekaj več tudi v prihodnje, je bilo to nujno potrebno narediti.

Glede na to, da se športniki z veliko začetnico, bo vseeno razočaranje, če se ne uvrstite med osem najboljših. V pretekli sezoni ste zasedli fantastično četrto mesto.
Zagotovo, a kot sem rekel, tudi, če nam ne uspe, ne bo konec sveta. Naj vas spomnim, da je to naša druga sezone, Slovenije pred tem niso niti želeli v tem tekmovanju, tako da bi morali, če sem malce piker, biti zadovoljni že s tem, da smo lahko del tega. Kar se tiče lanske sezone, ni nihče vprašal, zakaj je bilo tako, kot je, večina držav je varčevala moči za olimpijske igre, noben ni želel tvegati, mi pa smo bili kompletni, brez poškodb … Zdaj smo mi v tistem položaju, ko moramo postopoma priključevati igralce. Ne bi bilo v redu, da bi imeli pred svetovnim prvenstvo pet, šest poškodb.

Foto: FIVB

Še za konec, očitki, da ste se nalezli rokometnega virusa in da vam srce ne bije več za grb, kot pred tem, so torej brez vsakršnega podlage?
Če mi nismo pokazali, kaj je kult reprezentance in kako se igra in bori za Slovenijo, tudi ne vem, kdo je. V hotelu se srečujemo s košarkarji, ki nas sprašujejo, kako zdržimo celotno poletje. Tak ubijalski ritem je le v odbojki, s tem se ne morejo primerjati ne košarkarji ne rokometaši.

Sam nisem del reprezentance od lani, vsa poletja igram že 18. leto zapored. Če mi ne bi bilo mar, če ne bi v tem videl nekaj dobrega, če mi ne bi bila čast igrati za Slovenijo, ne bi bil tukaj, ampak na dopustu in objavljal fotografije na Instagram.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje