Ljubezen trka na vrata

14.2.2022 | 11:00

Simbolna slika (foto: arhiv DL)

Rimsko cesarstvo, širi se krščanstvo, na oblasti je bil v 3. stoletju zelo kruti cesar KLAVDIJ II. Znan je bil po tem, da je sovražil kristjane in jih je vsepovsod preganjal. V tistem času je duhovnik Valentin, latinsko VALENS – kar pomeni močan in zdrav, služboval v Rimu. Veliko mu je pomenila ljubezen do Kristusa, ljubezen do družine in mladih zaljubljencev. Tako jih je naskrivaj tudi poročal, za kar je bila zagrožena smrtna kazen. Namreč cesar je zbiral mlade in močne može in fante za svojo vojsko in če so bili poročeni, niso hoteli sodelovati. Če pa ne bi bili, so lahko šli v vojno, saj jih doma niso čakale družine.

Valentin jih je poročal in čeprav je vse to delal na skrivaj, so ga nekoč vseeno ujeli, strahovito mučili in na koncu pogubili. Katoliška cerkev ga je zato proglasila za svetnika, postal je Sv. Valentin.

V tistih časih je umiralo zelo veliko novorojenčkov, zato so Rimljani na ta dan prirejali praznik LUPERKALIJE, ko so prosili svoje bogove za več naraščaja.

Na dan njegove smrti 14. februarja se nekako pričenja že pomlad, vse se prebuja in brsti, tako tudi ljubezen med mladimi. Stari ljudje so vedno rekli, da ima Sv. Valentin »ključe do korenin.« Lahko se je pričelo delo v vinogradih, sadovnjakih in poljih, dnevi so že bili že daljši in bilo je več svetlobe.

Za časa svojega življenja je ozdravil tudi več ljudi in zato so ga zelo častili. Tako je pri nas na Limbarski gori pri Moravčah njemu posvečena cerkev.

V srednjem veku pa je prišla zamisel, da bi ta dan bil dan romantične ljubezni. To se je hitro prijelo in zaljubljenci so si kar nenadoma pričeli dajati darila, najprej v pecivu, nato pa še v pisnih voščilnicah, kjer so pisali svoje verze izbrancu/izbranki. Italija, ki je že od nekdaj znana po svojih slaščicah, je v tem prednjačila, kmalu pa se je to razširilo tudi preko luže v Ameriko in kasneje nazaj po celi Evropi. Seveda vsak kraj je pač imel svojo navado obdarovanja.

Za vsak tak praznik smo vedno rekli, da so ga izumili v Ameriki, tukaj pa to ne drži. Ima poganske korenine, samo da so kasneje res v Ameriki začutili, da bi lahko to bil dobičkonosen posel. In tako danes cvetličarji in slaščičarji dneve pred in po prazniku dobro služijo.

Prav nasprotno pa sta ta praznik in rdeča barva v muslimanskih državah prepovedana, sankcije so velike kazni, ker jih pač spominjajo in izhajajo iz krščanstva.

Na Japonskem in Južni Koreji je običajno darilo čokolada, praznujejo pa kar več mesecev. V Avstraliji, na Danskem in Švedskem izdelujejo in podarijo ročno lično izdelane voščilnice, v Italiji pa pač slaščice, ki se jim ne moreš upreti. Pri nas v Sloveniji največ podarjamo šopke rož, dajemo pa tudi druga drobna darila.

Ta praznik pa ni samo za zaljubljence, prav je, da se spomnimo tudi ostalih v družini in dobrih prijateljev, ter jim damo vedeti, da jih imamo radi. Posvetimo jim svoj čas za skupno preživljanje lepih trenutkov, razveselimo jih z majhnimi pozornostmi, ki pa naj bodo vse leto, ne samo ta dan.

E. C.