Suša na poljih, suša v denarnicah
Suša v poletnih mesecih ni nič nenavadnega, posebej na Primorskem. Tudi letošnja ni ne prva ne zadnja, ki bo ali je že ugonobila dobršen del pridelka. V zadnjih dveh desetletjih, kažejo podatki kmetijskega ministrstva o škodah, je suša kmetijsko proizvodnjo na nacionalni ravni, prizadela vsaj šestkrat. Nazadnje pred petimi leti, česar se še dobro spominja marsikateri kmet, saj se je sušno obdobje v večjem delu države začelo marca, padli so vročinski rekordi s 40,6 stopinje CelzIja v začetku avgusta v Podnanosu in s škodo v kmetijstvu, ki je po ocenah ministrstva presegla 65 milijonov evrov. Leta 2017 suša ni prizadela le Slovenije, pač pa južno in jugovzhodno Evropo. Med drugim več kot dve tretjini Italije.
Sicer pa se, kot zapišeta Andreja Sušnik in dr. Gregor Gregorič iz državne okoljske agencije, se suše in posledične škode v kmetijstvu v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih pojavljajo že skoraj vsako drugo leto. Po njunih navedbah pa se je v zadnjih treh desetletjih spremenila tudi značilnost suš, ki se po letu 1990 pojavljajo pogosteje ter z večjo jakostjo. Predrugačila se je tudi njihova prostorska razporeditev in tipologija. Vode za oskrbo rastlin je tako manj že spomladi.
Suše in posledične škode v kmetijstvu se v zadnjih dvajsetih letih pojavljajo že skoraj vsako drugo leto. Suša, četudi je takšna kot letošnja, ne bi smela več presenetiti.
K temu po opažanjih kmetov botrujejo tudi vse bolj suhe zime, ki zamikajo začetek suš že v zgodnjo pomlad. Letos je, denimo, državo pozimi namočila le tretjina padavin dolgoletnega povprečja, posledice nadpovprečno suhe zime pa so rastline občutile že zadnje dneve februarja.
Suša, četudi je takšna kot letošnja, torej ne bi smela več presenetiti. Pridelovalci bodo hočeš-nočeš morali upoštevati nasvete in prilagajati kmetovanje z izbiro na sušne razmere odpornejših kultur in sort, izboljševati strukturo tal in povečevati vsebnost organske snovi v tleh. Med pomembnejše ukrepe bo najbrž sodila tudi stalna ozelenitev kmetijskih površin čez celo leto, skrb za optimalno prehrano rastlin na osnovi analiz tal, prilagajanje setvenih rokov, dosledno zatiranje plevelov, v sušnem obdobju plitva obdelava tal, senčenje, uporaba zastirk, namakanje...
Skratka, veliko prilagajanja in dela, kar seveda za kmete pomeni tudi velike finančne posledice. Pri tem jim lahko pomaga država. Denimo, s tem, da prednostno izplača subvencije za kmetijsko pridelavo, zmanjša ali odpiše najemnine za kmetijska zemljišča v lasti države, pa prispevke kmetov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ali pa izplača odškodnino za nastale škode. Primarno se lahko loti tudi celovite strategije namakanja in namakalnih sistemov.
Ob vsem tem pa naj ima vendarle v mislih tudi potrošnika, ki sušo že dlje časa občuti tudi v denarnici.