Otok Hans ni bil vključen v sporazum o meji med Dansko in Kanado iz leta 1973, obe državi pa sta si ta arktični otoček, velik vsega 1,3 kvadratnega kilometra, na katerem ni znanih naravnih virov, lastili zase. Skalnati otok leži v Naresovi ožini na območju med Kanado in Grenlandijo, ki spada pod Dansko.
Ko so se leta 1984 na otoku izkrcali kanadski vojaki, so na njem v zemljo zapičili kanadsko zastavo in v zemljo zakopali steklenico kanadskega viskija. Temu je sledil nenavaden ritual - z vsako odpravo na otok, ki leži približno 1100 kilometrov južno od severnega tečaja, so prišleki ene od obeh držav odstranili zastavo druge in izobesili svojo. Ob tem pa so zakopali svojo steklenico viskija. Danci so tako na otoku pustili danski viski in napis "Dobrodošli na danskem otoku". Tako se je rodila vojna viskija, ki so jo po skoraj 50 letih končali z razdelitvijo otoka med obe državi.
V zadnjem pol stoletja je nesoglasje glede otoka zaposlovalo kar 26 kanadskih zunanjih ministrov, je na slovesnosti v kanadski prestolnici Ottawi v torek dejala vodja kanadske diplomacije Melanie Joly v navzočnosti danskega kolega Jeppeja Kofoda in grenlandskega premierja Muteja B. Egedeja.
"Mislim, da je bila to najbolj prijazna od vseh vojn," je pripomnila in v luči ruske invazije na Ukrajino poudarila pomen mirne rešitve mejnega spora.
"Vemo, da lahko z diplomacijo sodelujemo pri reševanju sporov na podlagi pravil in načel," je dejal danski zunanji minister Kofod. "Diplomacija in pravna država dejansko delujeta," je poudaril.
Po podpisu sporazuma o meji na otoku sta si prva diplomata Danske in Kanade izmenjala steklenici žgane pijače, kanadska ministrica pa je svojemu danskemu kolegu priložila še na roko napisano "noto", v kateri ugotavlja, da je Kanada bližje kot kdaj koli prej Danski in s tem Evropi, zato bodo naslednje leto lahko tekmovali na Evroviziji.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.