Avtocestni predor Šentvid, ki povezuje gorenjski avtocestni krak s primorsko avtocesto in ljubljansko obvoznico, je bil po nemalo zapletih odprt poleti 2008, a 14 let po odprtju še vedno ni zaključen sistem priključkov na Celovško cesto. Manjkata še izvoz iz predora na Celovško cesto proti središču Ljubljane in dokončna izpeljava uvoza v predor proti razcepu Koseze iz smeri središča mesta.
Začetek del se zaradi pravnih postopkov, ki so jih sprožili dediči lastnika enega od zemljišč, o vsebini pa se je izreklo celo ustavno sodišče, prelaga že leta. Na Darsu so za STA spomnili, da so gradbeno dovoljenje pridobili že dvakrat, vendar zaradi tožb na upravno sodišče ni nikoli postalo pravnomočno, tožbam je bilo ugodeno in dovoljenje je bilo razveljavljeno ter vrnjeno na ministrstvo za okolje in prostor v vnovično odločanje. Trenutno tako čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo že tretje.
Na Darsu so vmes večkrat tudi dopolnili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Najprej so jo na primer zožili na ureditve, ki se nanašajo na priključno rampo iz predora na Celovško cesto v smeri centra mesta, decembra lani so bile spremenjene še nekatere projektne rešitve zaradi pridobitve lastninske pravice nad nepremičninami v bližini te priključne poti, zaradi česar bo nekoliko skrajšana dolžina pilotnega zidu.
Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja bodo lahko v upravljavcu avtocest in hitrih cest začeli s postopkom izvedbe javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Po sklenitvi izvajalske pogodbe bi dela izvedli predvidoma v enem letu, in sicer na način, da bi bil promet na tem prometno obremenjenem delu Ljubljane čim manj oviran. Na Twitterju so na Darsu pred dnevi zapisali, da bi v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja v tem letu z deli začeli v 2023.
Preostalo ureditev cestne infrastrukture na območju pa bo državni upravljavec avtocest in hitrih cest izvedel v okviru vzdrževalnih del v javno korist, dela bodo potekala sočasno z ureditvijo izvoza iz predora proti središču mesta.
Celotni projekt povezanih infrastrukturnih posegov na tem območju namreč predvideva še preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti pri predoru, razširitev in prenovo dela vpadnice v Ljubljano med križiščem s Prušnikovo ulico pri objektu Galant in križiščem s Kosmačevo ulico pri gostilni Jelen in rekonstrukcija semaforiziranih križišč na omenjenih dveh točkah.
Zaradi boljše prepustnosti križišča priključka Šentvid so na odseku predvideni trije vozni pasovi od križišča pri objektu Galant do križišča pri gostilni Jelen, torej v smeri Medvod. Poleg dodanega tretjega pasu na priključku Šentvid se dodajo ustrezni pasovi za levo in desno zavijanje v omenjenih križiščih. Dodatni pas za desno zavijanje bi se v prihodnosti lahko kombiniral z rumenimi pasovi za mestni potniški promet.
Ocenjena investicijska vrednost celotnega projekta je po stalnih cenah iz decembra 2010 pri 12,5 milijona evrov, od tega samo gradbeni del približno 7,4 milijona evrov. Pri tem bo 96 odstotkov prispeval Dars, preostalo pa Direkcija RS za infrastrukturo. Zemljišča v lasti Mestne občine Ljubljana, ki so potrebna za izgraditev polnega priključka, bo občina brezplačno zagotovila za 30 let.
Direkcija za infrastrukturo naj bi medtem na širšem območju v naslednjih letih preuredila tudi približno kilometer dolg odsek regionalne ceste v smeri Medvod med gostilno Jelen in koncem poslovne cone Vižmarje, ki jo je pred časom preplastila, še vedno pa tam niso urejene površine za pešce in kolesarje. Preureditev ceste je predvidena po pridobitvi vseh objektov in zemljišč ter izvedbi ostalih ustreznih postopkov.