Voda je v Sloveniji javno dobro, zato se načeloma lahko kopamo povsod, so za STA odgovorili na Agenciji RS za okolje (Arso), ki vodi seznam kopalnih voda in tudi redno preverja njihovo kakovost.
Arso je za njihov lažji pregled pripravil aplikacijo z interaktivno karto kopalnih voda, ki jo najdete na njeni spletni strani. Sodeč po njej so za kopanje primerne predvsem lokacije na Gorenjskem, Dolenjskem in Obali. Glede stanja konkretnega kopališča pa se lahko prepričamo v natančnejših poročilih o profilu posamezne kopalne vode, ki jih Arso prav tako objavlja na svoji spletni strani.
Upoštevajte table o prepovedi kopanja
Na Upravi RS za zaščito in reševanje so za STA opozorili na nekaj previdnostnih ukrepov. Prepričajmo se o globini vode, preden skočimo vanjo, in spoštujmo table, ki prepovedujejo kopanje. Ob tem se izogibajmo plavanju ob zajezitvah in vodnih zbiralnikih, marinah, pristaniščih, na deročih mestih, v bližini pregrad hidroelektrarn in v gramoznicah.
Prav gramoznice so najbolj priljubljen tip divjega kopališča v Sloveniji, vendar v njih na nas prežijo pasti, opozarjajo na upravi. Temperatura vode v gramoznicah se zelo spreminja, kar povečuje možnost krčev in posledično utopitve. Vstopi v vodo in iz nje prav tako niso urejeni, bregovi so lahko spolzki in nestabilni, zelo nevarni pa so tudi podvodni vrtinci in morebitno rastlinje v katerega se zapletemo, so našteli.
Arso ob tem odsvetuje kopanje v bližini komunalnih ali industrijskih izpustov in v vodah, kjer je zmanjšana prosojnost ali se na površini vode opazijo druge nečistoče.
Tudi policija na svoji spletni strani opozarja, da vedno upoštevajmo kopališki red in znake, postavljene ob kopališču, ter se ravnajmo po odredbah reševalca iz vode ali druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.
Med kopanjem bodite pozorni na otroke, v primeru nevarnosti utopitve pokličite 112
V vodo nikar ne skačimo, ko smo vroči in potni, saj se mora telo postopno privaditi na temperaturo vode. Posebej pozorni moramo biti na otroke, saj ti ne poznajo nevarnosti in jih brez varovanja ne smemo pustiti pri obali. Policija še opozarja, da nam vodne blazine ali drugi pripomočki za plavanje v globoki vodi ne nudijo nobene varnosti. Ob tem nikoli ne plavajmo s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem. Po obilnem obroku počakajmo najmanj dve uri, preden se odpravimo v vodo, izogibajmo pa se tudi alkoholnim pijačam.
Na upravi za zaščito in reševanje dodajajo, da je treba v primeru nevarnosti utopitve poklicati na številko 112. Policija pa svetuje, da je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Reševanje iz vode je namreč velik telesni napor, utapljajočemu se je treba približati iz hrbtne strani in ga zagrabiti denimo za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema, opozarjajo policisti.
Če je le mogoče, naj reševalec z umetnim dihanjem z usti začne že v vodi, ko začuti tla pod nogami. Takoj ko je utopljenec na suhem, pa ga slecimo do boka in začnimo odstranjevanje tujkov iz dihalnih poti. Voda bo iz dihalnih poti odtekla, če utopljenca za trenutek dvignemo v pasu na način, da glava z oprsjem visi navzdol. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca. S tem moramo nadaljevati do prihoda nujne medicinske pomoči, ali dokler nismo povsem izčrpani. Pred tem sme oživljanje prekiniti le zdravnik.
Vsak utopljenec, tudi če ga ni bilo treba oživljati, sodi v bolnišnico. Možni so namreč hudi pljučni zapleti, dodajajo policisti.