V naše uredništvo smo prejeli osnutek predloga nezaupnice, ki jo bodo v Državni zbor posredovale poslanske skupine združene v KUL, torej poslanske skupine strank SD, LMŠ, SAB in stranke Levica. Zapisano besedilo je nekje na stopnji osnovne šole ali pa nekega obrobnega lepotnega tekmovanja, med branjem se ne da znebiti občutka, da bodo vsak čas omenili še boj Karla Erjavca za ljubezen, mir in blaginjo vseh narodov na svetu. Karl Erjavec je po današnjem sestanku s strankami KUL sporočil, da bodo konstruktivno nezaupnico, katere vložitev so sicer načrtovali že lansko leto, vložili 15. januarja.
Na začetku osnutka predloga nezaupnice je zapisano, da podpisani poslanke in poslanci vlagajo predlog nezaupnice vladi RS in predlagajo, da Državni zbor RS za predsednika vlade RS izvoli Karla Viktorja Erjavca. Z izvolitvijo Erjavca za predsednika vlade bi bila na podlagi prvega odstavka 116. člena Ustave RS dosedanji vladi izglasovana nezaupnica, dosedanji predsednik vlade Janez Janša pa bi bil razrešen. Če bi celoten dokument na hitro povzeli, bi z lahkoto zatrdili, da vladi očitajo, kar so zakuhali sami. Med drugim za epidemijo obtožujejo vlado, čeprav so ravno opozicija in mediji povzročili tako stanje, z nasprotovanjem ukrepov. Poleg tega ni nikakršnih resnih analiz, da bi prišlo do kršitev ustavnih načel, zunanjepolitični položaj pa se je, v primerjavi s prejšnjimi, okrepil za nekaj svetlobnih let.
V nadaljevanju dokumenta so navedeni tudi razlogi, zakaj je potrebno Janeza Janšo razrešiti kot predsednika vlade. Po mnenju avtorjev zapisa naj namreč Janša ne bi užival zaupanja državljank in državljanov RS, ker se vlada pod njegovim vodstvom ni znala učinkovito spopasti z epidemijo covid-19 in je Slovenijo privedla v vrh tragične svetovne lestvice umrlih na milijon prebivalcev. Drugi navedeni razlog je ta, da že od prevzema oblasti marca 2020 sistematično krši temeljna načela ustavne ureditve, kot so delitev oblasti, spoštovanje neodvisnih ustanov in svobode medijev, zapisano pa je tudi, da naj bi Janša z nepremišljenimi potezami temeljno ogrozil zunanjepolitični položaj Slovenije v EU, severno-atlantskem zavezništvu in mednarodni skupnosti.
V osnutku predloga nezaupnice, so še zapisali, da njeni predlagatelji izhajajo iz namere, da zagotovijo učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje z epidemijo, nedotakljivost načela delitve oblasti ter nedvoumnost in brezizjemnost vladavine prava in neodvisnost sodstva, učinkovit boj proti revščini, neenakosti, socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti, krepitev neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe, stabilna in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami, povrnitev veljavne stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovni oblasti, vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravja, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanju izvajanja prostemu trgu, stabilno on povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje, sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z Zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo itd., zniževanje emisij toplogrednih plinov, skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma itd.
“Ter povrnemo upanje in zaupanje, da mora znati oblast državljankam in državljanom ne le pomagati preživeti, ampak zagotoviti pogoje za to, da skupaj bolje živimo, spodaj podpisani predlagamo, da Državni zbor izglasuje nezaupnico dosedanji vladi tako, da za novega predsednika vlade RS izvoli Karla Erjavca,” so ob koncu naštevanja še dodali.
Osnutek nezaupnice postreže tudi z odgovorim na vprašanje, zakaj je Erjavec primeren kandidat za mandatarja. Poleg njegovega življenjepisa (v katerem so na primer zamolčali, da na zadnjih parlamentarnih volitvah ni bil izvoljen za poslanca, pa tudi tega, da še vedno prejema nadomestilo po prenehanju ministrske funkcije, niso povedali), je še posebej izpostavljeno dejstvo, da se je Karel Erjavec kot novoizvoljeni predsednik DeSUS-a takoj politično opredelil do spornega delovanja vlade pod vodstvom Janeza Janše in sprejel ključna vrednotna in programska izhodišča, ki so v Koalicijo ustavnega loka na pobudo Jožeta P. Damijana povezala štiri opozicijske stranke. Z njegovo podporo in pridružitvijo pobudi stranke DeSUS se je poglobljeno politično in programsko sodelovanje opozicije ter njen enoten nastop lahko nadaljevalo in seglo tudi med dotedanje stranke vladajoče koalicije, kar je bistven predpogoj za uspeh konstruktivne nezaupnice. “Karl Viktor Erjavec je tako s svojimi političnimi, strokovnimi in mednarodnimi izkušnjami oseba, ki ima vsa potrebna znanja in veščine za vodenje vlade v tem zahtevnem obdobju, ki je pred Slovenijo,” so zatrdili v dokumentu.
Pod osnutek nezaupnice, naj bi se, po za to namenjeni tabeli sodeč, podpisali naslednji poslanci in poslanke: Brane Golubović, Lidija Divjak Mirnik, Tina Heferle, Jerca Korče, Aljaž Kovačič, Jože Lenart, Rudi Medved, Jani Moderndorfer, Edvard Paulič, Robert Pavšič, Igor Peček, Nik Prebil, Marjan Šarec, Andreja Zabret, Matjaž Han, Predrag Baković, Samo Bevk, Meira Hot, Soniboj Knežak, Marko Koprivc, Bojana Muršič, Matjaž Nemec, Jani Prednik, Franc Terček, Dejan Židan, Gregor Židan, Matej Vatovec Tašner, Željko Cigler, Boštjan Koražija, Miha Kordiš, Luka Mesec, Primož Siter, Nataša Sukič, Violeta Tomič, Maša Kociper, Marko Bandelli, Franc Kramar, Andrej Rajh, Vojko Starović, Franc Jurša, Ivan Hršak, Jurij Lep in Branko Simonovič. Če so omenjeni že prispevali svoj podpis, pa v tem trenutku še ni znano.
Vse skupaj je napisano zelo na splošno in verjetno ni politične stranke ali koalicijskega oz. opozicijskega politika, ki se z napisanim ne bi strinjal. Je pa seveda stvar politične interpretacije, kako potem zapisano posamezna stranka ali skupina razume. “Kdo pa se striktno ne zavzema za vladavino prava? Ko pa iz abstraktnosti pridemo do čisto konkretnega primera, recimo do popoldanske pridobitne dejavnosti visokega državnega funkcionarja brez zakonsko nujnega pisnega soglasja KPK, pa pogosto ta visoka načela, ki so jih še sekundo prej z vsem srcem in dušo podpirali, gladko odpovedo,” je komentiral politolog Miro Haček.
Sara Kovač