Ponedeljek, 7. 3. 2022, 17.05
2 leti, 1 mesec
Jože Možina je ogorčen. Preberite, kaj je napisal. Pa še o protestih ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,88
156
Dolgoletna pomočnica predsednika Milana Kučana Špela Furlan je v zvezi z oddajo Utrip na TV Slovenija, ki jo je sredi januarja pripravil novinar Jože Možina, varuhinji pravic gledalcev Marici Uršič Zupan poslala pritožbo. Uršič Zupanova je Kučanovi svetovalki ugodila in ugotovila kršitve programskih standardov. Novinar Možina je nad tem ogorčen, zato je napisal pismo Programskemu svetu RTV Slovenija, v katerem vse napade zavrača in svetnike poziva, naj poročilo varuhinje zavrnejo. Možinovo pismo objavljamo v celoti.
Spoštovani programski svetniki RTV Slovenija,
negativno sem presenečen nad tendencioznimi zapisi varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev gospe Marice Uršič Zupan z očitki kršitev/napak v komentatorski oddaji Utrip, objavljeni 15. 1. 2022. Njeno besedilo (https://www.rtvslo.si/varuh/mnenja-in-priporocila/porocilo-o-zadevi-utrip-drazgose/613598) je napisano s skoraj enakih izhodišč in v podobnem pristranskem duhu, celo z enakimi besednimi zvezami, kot je svoja poročila glede mojih oddaj pisala prejšnja varuhinja. Ta se je v več primerih izkazala za neprofesionalno in politično motivirano, kar je nedvoumno razvidno tudi iz analize enega od primerov (https://www.glasno.si/post/vsebina_moti_centre_moci).
Programske svetnike prosim, naj bodo pozorni na omenjeno poročilo aktualne varuhinje in ga zaradi nestrokovnosti oz. pristranosti zavrnejo. Argumente za to navajam v nadaljevanju.
Novinarji RTVS opozorili na šikaniranje in politične pritiske
Novinarji RTVS so danes javno izrazili nasprotovanje vse slabšim pogojem dela, šikaniranju in vse več pritiskom, ki jih doživljajo. Novinarji na Televiziji Slovenija (TVS) zahtevajo popolno uredniško in novinarsko avtonomijo. Znova so izrazili tudi nezadovoljstvo zaradi imenovanja Jadranke Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa TVS.
Zahtevajo popolno uredniško in novinarsko avtonomijo. Zavračajo pritiske in škodoželjne kritike, saj njihovi pisci namenoma sprevračajo pomen nekaterih komentarjev. Pričakujejo pa tudi, da o morebitnih spremembah programa odloča le Radiotelevizija Slovenija (RTVS), pri čemer te odločitve ne smejo biti na pobudo ali v korist političnih strank ali vplivnežev, je na shodu pred stavbo RTVS pozval Saša Krajnc s TVS.
Prvi program TVS je po njegovih besedah vse bolj osiromašen, spored ne drži, odločitve o prenosih oddaj in shodov pa ne presenečajo le javnosti, ampak tudi zaposlene na RTVS. Začetek napovedanih novosti v informativnem programu na drugem programu TVS je znova zamaknjen, čeprav je bil predviden že takoj po zimskih olimpijskih igrah konec februarja, je spomnil.
Programski svet javnega zavoda pozivajo, da svoje delo opravlja neodvisno in nepristransko. Pričakujejo pa tudi, da se bodo vse politične stranke zdaj in v prihodnje vzdržale vsakršnega poskusa vmešavanja v delo RTVS, ki je v službi javnosti, ne pa države in politike. Od vodstva zavoda zahtevajo, da tovrstne poskuse ostro zavrne.
Novinar informativnega programa javne televizije Igor E. Bergant je spomnil, da je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough v petek za odgovorno urednico informativnega programa TVS imenoval dotedanjo v. d. odgovorne urednice tega programa Rebernikovo, čeprav so novinarji s prepričljivo večino podprli njenega protikandidata Mitjo Preka.
Če se bo Prek strinjal, bodo v informativnem programu TVS izpeljali postopek, v katerem se bo do njega kot kandidata opredelil programski svet. Zakon o RTVS jim to namreč omogoča. Ustrezne dokumente so na svet že poslali, je zagotovil.
Voditeljica oddaje Tarča na TVS Erika Žnidaršič je povedala, da so ustvarjalce četrtkove Tarče o napadu Rusije na Ukrajino znova napadali in pritiskali nanje. "Predsednik vlade nas je na dan predvajanja oddaje označil za proruske ekstremiste, še dan prej smo bili britanski fašisti in sramota," je dejala.
Tudi tokrat po njenih besedah ni šlo brez pozivov k zamenjavam in sankcioniranju.
"Kar se dogaja tako nam kot številnim drugim kolegom, je nesprejemljivo in ne spada v demokratično državo," je poudarila. Naloga novinarstva je po njenih besedah "kritika družbe in vsakokratne oblasti, vse drugo sem ne spada". "Ne bomo dovolili, da bo RTVS postala orodje neke politične stranke," je poudarila in zagotovila, da bodo še naprej delali v javnem interesu.
Voditelj oddaje Studio City na TVS Marcel Štefančič je parafraziral besede angleškega pisatelja in literarnega kritika Thomasa De Quinceya: "Če se človek enkrat spusti v umor, se mu kmalu tudi rop ne bo zdel nič hudega, in od ropa je samo korak do pijančevanja in nespoštovanja postnih dni, od tod pa do neolikanosti in zapravljanja časa. Če tako enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kje se boš ustavil."
Velik del slovenske javnosti, ki plačuje RTV-prispevek, je ogorčen nad pomanjkanjem nazorske pluralnosti na RTV. In ko se po dolgem času, v najbolj gledanem časovnem pasu, pojavi 15-minutni komentar z drugačnimi, a strokovno utemeljenimi premisleki, se varuhinja, namesto da bi pozitiven premik pozdravila, v večji meri postavi v vlogo tiste javnosti, ki je že razvajena z enostranskim pogledom na svet in jo drugačno, čeprav brezhibno komentatorsko besedilo vznemiri. Ja, Bog pomagaj. In ob tem varuhinje ne zanimajo dejstva, ki so v Utripu navedena in so tudi poglavitni predmet pritožb nekaterih gledalcev. Ne, zavestno, ali pač namerno, se spušča v dlakocepljenje komentarja - tiste novinarske forme, ki je absolutno najbolj svobodna. Poenostavljeno rečeno - v komentarju je dovoljeno vse, tisto, kar ne sodi v resen komentar, pa so laži, žalitve, vulgarnosti.
Varuhinja se torej - kljub temu, da gre za komentar, spušča na spolzki teren žanrske primernosti, kjer ji zelo spodrsne. Pritožnike je zmotila vsebina in tudi, če je šlo za kombinacijo s formo, bi lahko bila predmet resne presoje samo vsebina. Ali je bila v komentarju ugotovljena kakšna neresnica? Ni bila. Varuhinja se namesto s tem ukvarja z žanrsko primernostjo, kar je v tem primeru deplasirano. Na široko se izogne presoji tistega, kar je v vsakem prispevku informativnega programa bistveno: ALI SO V KOMENTARJU NAVEDENA DEJSTVA RESNIČNA ALI NE, IN ČE NE, KAJ JE NERESNICA? Glede na to, da je pet strani dolgo besedilo varuhinje o mojem komentarju brez te osnovne presoje, sklepam, da gre žal za primer enostransko motiviranega poročila, ki je v nasprotju s poslanstvom varuha. Programski svet pozivam, naj odločno zaščiti svobodno in na zgodovinski stroki utemeljeno novinarstvo ter to in podobna poročila zavrne. Gledalci, vsej tisti brez predsodkov do neprijetne resnice, so imeli v tem primeru dejansko privilegij, saj je avtor Utripa zgodovinar z doktoratom in poznavalec tematike. In prav to je bila dodana vrednost oddaje.
Besedilo varuhinje je tako šibko, kontradiktorno in neargumentirano, da je širši vsebinski odgovor nujen. Ali je gospa Uršič Zupan spregledala, kaj je dober komentar in kaj je vrhunska, tudi pogumna in argumentirana avtorska forma, ki se je manifestirala v Utripu 15. 1. 2022 in je v tem pogledu presežek? Ta Utrip bo, ne glede na aktualna poročila, žalitve in politične napade, ostal primer odlične oddaje/komentarja, ki ga v kombinaciji slike, besede in strokovnega vedenja zmorejo redki avtorji na TVS. Ker sem kot avtor tega Utripa hkrati tudi novinar javne televizije z daleč največ nagradami doma in v tujini, se svoje odgovornosti kar dobro zavedam. A ta odgovornost gre najprej do javnosti in znotraj nje do tistih skupin, ki so prezrte, kot je bil v vseh teh desetletjih prezrt glas Dražgošanov, ki so preživeli tragedijo svoje vasi. In mislijo drugače in imajo pravico to tudi povedati. Pričakoval bi, da varuhinja to razume in podpira. Upam, da bo v bodoče zmogla razločevati in podpirati tisto, kar je dobro in pogumno. Računam, da bo tudi Programski svet RTV - z zavrnitvijo poročila varuhinje - odločno podprl nazorsko pluralnost, ki je v številnih programih RTV velik problem.
Glede vsebine mojega komentarja varuhinja piše, da zanjo ni kompetentna, hkrati pa ne zaupa avtorju, ki je doktoriral na Filozofski fakulteti prav iz novejše zgodovine, ki dražgoško tragedijo pozna in raziskuje že več kot 20 let. Dejansko sem med redkimi in edini novinar TV, ki je tam snemal pričevanja. In potem naj bi, če prav razumem nerodno napisano poročilo varuhinje, na točki, ko materija komentarja seže na polje zgodovine, svoje znanje zatrl in se temi ognil zaradi problemov "žanra"… Se pravi, raje avtocenzura, zamolk zgodovinskega znanja in mirno povzemanje izvajanj tistih, ki razlagajo dogajanje izpred 80 let na ravni starih slikanic za otroke in se skupaj s podpornimi mediji delajo, kot da zgodovinska znanost ni napredovala? Seveda to ne pride v poštev. Ustvarjalci na javni televiziji nismo plačani za to, da bi se prilagajali glavnemu medijskemu toku, kar je sicer bolj udobno in ne prinaša težav. Svobodno novinarstvo je nekaj drugega - loteva se vseh tem, posebej tistih, ki prinašajo nova pomembna spoznanja. Ne glede na moč tistih, ki resnici nasprotujejo, in ne glede na šibkost/oportunizem tistih, ki bi svobodno pluralno novinarstvo morali braniti.
Ena od točk kritike v zapisu varuhinje je domnevni problem vsebinske skladnosti, kar je zame svojevrsten novorek, ko gre za komentar. V oddaji sem zajel in komentiral tedenske dogodke in jih komentiral, obogatil z dodatnim kontekstom. Gledalci so izvedeli več in ne manj. Končno forma komentarja dopušča avtorju svobodno izbiro tematik, to je celo napisano v zasnovi oddaje in to vsakdo v svobodnem novinarstvu upošteva in razume. Razumem tudi, da nasprotniki resnice o dražgoški tragediji dejstev nikoli ne bodo sprejeli, ne razumem pa, da ima varuhinja zanje izdatno razumevanje, čeprav so sprti z dejstvi, kar je moč preveriti. A dejstva varuhinje ne zanimajo oz. jih ni preverjala. Pa smo tam. Za zanikovalce dejstev je vsaka beseda o boleči resnici odveč. Ali bi te iste kritike zmotilo, če bi pokazali posnetke domobranske prisege iz leta 1944 ali tiste iz 80ih, ki bi kompromitirale koga od pomladnih politikov (ker se je v Utripih dogajalo). Seveda ne. Varuhinja je tu zavestno umetno vzpostavila problem vsebinske zasnove, čeprav vsi vemo, da totalitarne privržence boli le dokazljivo resnična vsebina in prav nič drugega. In povrhu vsega je, ne glede na svobodno avtorsko formo Utripa, vsebina oddaje 15. 1. 22 povsem skladna s tedenskim dogajanjem, kjer je bil najpomembnejši dogodek velika maša v Dražgošah z Milanom Kučanom, ki je razkril, kaj vse da je fašizem. Korak v smeri zgodovinskega spomina - objave izjav domačinov, ki so v nasprotju z izjavami Milana Kučana - je seveda v tem kontekstu točen in presežen. Je tudi nujen in pošten do ljudi, ki so trpeli, in do slovenske javnosti, ki se ji je ves čas lagalo in prikrivalo. Ne poznam razloga/navodila, da bi pomagali prikrivati neizpodbitna dejstva še naprej? Zato ima pismo Dražgošana, ki je doživel tragedijo in se začne z besedami "Neizmerno smo vam hvaležni ...", pa strokovno utemeljeno pismo zgodovinskega združenja, ki potrjuje zgodovinska dejstva, neprimerno večjo težo od kritikov, med katerimi so lahko tudi taki, ki imajo od revolucionarnih rabot koristi in privilegije, kot na primer visoka predstavnica nekdanjega predsednika Kučana Špela Furlan, ki se je tudi pritožila, varuhinja pa ji je ugodila. V tej zgodbi je namreč še ena past. Pritožniki so anonimizirani, kar omogoča manipulacije varuhinje. Da je bila pritožnica gospa Furlan, sem izvedel slučajno, ko se je ta s tem, da jo je varuhinja upoštevala, pohvalila v pismih bralcev. Programskemu svetu predlagam, naj v izogib slepomišenju zagotovi, da bodo pritožniki nastopali s polnimi imeni, kar je za demokratično družbo običajno.
Posebej neresen in avtocenzorski je argument varuhinje, češ da je zaradi Dražgoš zmanjkalo časa za druge tedenske dogodke. Katere dogodke? Kje je to predpisano, v katerem kodeksu? Tu se razgali izrazita pristranost varuhinje. S temi obtožbami je padla na izpitu razumevanja novinarske svobode in žanra komentarja. Zanimivo ob tem je, da skuša vsiliti nove tvarine za presojanje – "žanrske skladnosti", kar je bila tudi mantra nekdanjega vira SDV na tem položaju.
"Ker je generalni direktor odgovorno urednico s sklepom že imenoval, je imenovanje nezakonito, zato je treba razpis ponoviti," so danes zapisali v Upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije.
"Generalni direktor ni spoštoval določb zakona o RTV Slovenija, ki predpisujejo, da ima uredništvo pravico predlagati svojega kandidata, če kandidat direktorja TV Slovenija ne prejme podpore uredništva. Po postopku se mora o kandidatih pred imenovanjem izreči programski svet. Generalni direktor je odgovorno urednico TV Slovenija Jadranko Rebernik, ki ni prejela podpore uredništva, imenoval brez upoštevanja predpisanega postopka, zato je njeno imenovanje nezakonito. Dejstva, da je bil postopek imenovanje odgovorne urednice nezakonit, ne more naknadno odpraviti niti izrekanje programskega sveta o kandidatu, ki je dobil podporo uredništva," so še zapisali.
Gospa varuhinja je še bolj pristranska, ko avtorju očita kršitev 9.6. in 9.10. točke poklicnih meril in načel novinarske etike, "ki govorita o uporabi gradiva iz dokumentacije in arhiva ter določata, da mora biti arhivsko gradivo jasno označeno ali identificirano tako, da je razvidno, da ne gre za sveže posnetke". Ta ugotovitev je v popolnem neskladju z realnim potekom oddaje. Avtor nobenega od uporabljenih posnetkov ni "prodajal" kot svežega, ampak ga je z besedilom nizal v kontekst svojega komentarja vsebinsko in ne kronološko. To je gledalcu jasno, tudi tisti, ki to očitajo, niso bili "zmanipulirani", ampak to le očitajo, ker drugega ne morejo. Varuhinja, zanimivo in ključno – ne navaja nobene pritožbe, kjer bi kdorkoli od pritožnikov napisal, da je bil zaveden in da je mislil, da gre za sveže posnetke. Tako sploh ni osnove, da prišlo do kakršnekoli kršitve. Ampak varuhinja, gospa Uršič Zupan, je vseeno šla po poti kritikov, ki nimajo stvarne, ampak le ideološko motivacijo, ki temelji na zahtevi, da se določenih tem in bremen komunistične vladavine na javni RTV ne bi svobodno problematiziralo.
Tak primer je, ko se je varuhinji na račun mojega Utripa pritožila gospa Špela Furlan, visoka predstavnica Milana Kučana, ki, kot omenjano, sedaj v pismih bralcev zadovoljno ugotavlja: "Varuhinja mi je dala prav." To pove vse. Špela Furlan se ni pritožila nad tem, kar je bilo v komentarju izrečeno na račun njenega varovanca g. Kučana, ker se pač ne more. Tako se je raje vtaknila v nebistveno – češ, da se je čutila zmanipulirano ob posnetku poklona vrha SD Borisu Kidriču, ker da ne ve, kdaj se je to zgodilo. Seveda gre za prozorno sprenevedanje osebe iz visoke politike levega bloka. V tem komentarju ni poanta, kdaj se je to zgodilo, ampak to, da se je zgodilo in kdo so bili akterji tega poklona. Ostalo bi le pri prozornem sprenevedanju, a varuhinja predstavnici nekdanjega predsednika ubogljivo prisluhne in na tem gradi svoje sporno poročilo.
In znova izpostavim: na edini točki, kjer stoji in pade oddaja – torej na presoji dejstev, povedanih v oddaji - se varuhinja izogne odgovornosti, sklicujoč se na svoje neznanje, ko vsegliharsko zapiše: "Te navedbe so bile za ene manipulacija, za druge resnica. Glede tega varuhinja pravic gledalcev lahko presoja samo to, ali je avtor komentar podkrepil z logičnimi utemeljitvami ali dejstvi, kar je po novinarskih standardih dolžan storiti - kar je storil -, nima pa ne ustreznega znanja niti pristojnosti, da bi preverila, ali te utemeljitve ali dejstva držijo."
Seveda razumem, da varuhinja nima potrebnega znanja s tega področja, a mesec dni je bil več kot dovolj, da bi konkretne "navedbe za ene manipulacija, za druge resnica" preverila in izsledke tudi zapisala. Če bi se omejila le na lahko preverljiva dejstva v strokovni literaturi, bi seveda morala ugotoviti, da vse navedeno drži. Tega, kar je bilo bistveno, pa ni storila in s tem usodno kompromitirala celotno svojo misijo ukvarjanja z Utripom 15. 1. 2022.
Novo razočaranje dojemanja zahtevne tematike s strani varuhinje je očitek v smeri, češ, da Utrip 15. 1. 22 ni "tenkočutno in celovito" obravnaval tematike, češ, da ta oddaja tega ne omogoča, ker da, "ni zasnovana tako, da bi omogočila natančno, nepristransko, verodostojno in celovito predstavitev teme. Zato menim, da žanrsko oddaja Utrip za temo, ki je tako zelo razdvojila gledalce, ni primerna, temveč bi bilo to temo primerneje obdelati v žanru preglednega televizijskega članka ali okrogle mize, ki sta časovno mnogo daljša, vključita širši obseg mnenj in tematiko predstavita uravnoteženo in celovito." To je nesmisel. V večini oddaj in tudi v tej se lahko obravnava vsaka pomembna tematika in v tej oddaji je bilo to storjeno na profesionalen način. Po logiki varuhinje praktično ničesar, kar po njenem "razdvaja gledalce", ne bi smeli obelodaniti, kriv pa da je žanr, ki seveda v takih slučajih, ko privržence prejšnjega režima moti neugodna vsebina, nikoli ni primeren. To so res veliki zdrsi v dojemanju novinarskega dela, ki gredo v smer (avto)cenzure. Če smo ugotovili, da vsa zgodovinska dejstva v Utripu držijo, nihče namreč ni dokazal nasprotno, potem ne moremo govoriti o razdvajanju gledalcev, ampak o kvalitetnem novinarskem komentarju, kjer avtor ponarejene zgodovinske mite sooča z zgodovinsko resnico. V tem delu poročila varuhinja ponavlja, prepisuje formulacije bivše varuhinje, ki je s takimi argumenti obsojala oddajo Intervju z dr. Jožetom Dežmanom, ki sem jo opravil poleti 2018. Tudi tista oddaja je tako kot sedanji Utrip temeljila zgolj na preverljivih dejstvih, ki pa so zelo vznemirila Zvezo borcev oz. privržence bivšega totalitarnega režima. Tudi takrat je bil velik problem neprimeren "žanr", beri boleča vsebina za vse tiste, ki jim resnica o totalitarnem režimu preseda. A povedano je tako takrat kot sedaj držalo.
Zato bi vprašal varuhinjo – kaj konkretno v oddaji Utrip 15. 1. 22 na temo Dražgoš ni bilo natančno, verodostojno, celovito? Gospa varuhinja ponavlja mantro Zveze borcev, češ, da gre za temo, ki razdvaja gledalce. Resnica ni pomembna, v hipu, ko se razgalijo manj znana zgodovinska dejstva, se pojavi tisto, da "žanr" ni pravi. Ne vem, kaj je varuhinja opazila, a gledalci, ki so mi pisali, in bilo jih je na stotine, so izpostavljali v tem utripu prav tankočutno ter hkrati novinarski svobodi in resnici zavezano pripravo komentarja. Varuhinja piše, da bi se ta tematika lahko obravnavala v televizijskem članku. Lahko bi se in naj se, nimam nič proti. Sam sem to storil že v oddaji Tednik in v Pričevalcih, poleg tega imamo več deset novinarjev, ki to lahko naredijo še na kak drug način.
Po mojih izkušnjah, vedno ko gre za formulacije, da ni ustrezen žanr, da je manjkal kak datum, da je zmanjkalo časa za druge teme, se morajo plačniki RTV-prispevka, ki si želijo bolj pluralen javni medij, prijeti za denarnice, saj gre običajno za poskuse institucionalnega obrekovanja, utišanja tistih novinarjev, ki znamo in zmoremo povedati tudi tisto, kar drugi zamolčijo, česar ne vedo ali nočejo vedeti, gledalce pa zanima. V takih razmerah, s takimi tendencioznimi poročili, ki delujejo kot pritisk proti avtonomnemu novinarskemu poročanju celo v komentarjih, je res težko delati. Programski svet ima pomembno nalogo, da tem pritiskom naredi konec. RTV Slovenija se mora nazorsko uravnotežiti, ne pa hoditi rakovo pot proti enoumju, ki je očitno mnogim bolj prikladno.
Žalosti in preseneča me, da varuhinja, podobno kot njena predhodnica, v poročilo vnaša tudi osebno žaljive komentarje, ki so lahko stvar tožbe. Pričakoval bi, da bo taka pisma v kali zavrnila, saj vendarle ne more vsakdo reči, karkoli si misli, in je to potem še povzeto v poročilu. Tak primer v njenem poročilu so izseki kritik/žalitev: "Novinar, kot že mnogokrat, potvarja zgodovino in poveličuje izdajalce v času NOB. Ne razume kronološkega sosledja, saj navaja razloge, ki se bodo v določenem zgodovinskem trenutku šele zgodili. Nestrokovno, nelogično in pristransko. Sramotno!" (T. V.) "Napačne informacije glede Dražgoš. Revizionizem. Zaničevanje partizanstva." (J. M.) Niti v eni točki ni navedenega dokaza za te osebne diskretizacije, ki varuhinja brez komentarja navaja v poročilu na spletu, ne da bi se do tega opredelila oz. vprašala/preverila, ali je tisto, kar trdijo, res. Varuhinja navaja tudi niz drugačnih, pozitivnih mnenj o oddaji Utrip, ki so v odzivih prevladovala, veliko jih je prišlo na moj naslov in tudi na naslov vodstva RTV. Teh ne bom omenjal, čeprav jih varuhinja v svoji ozki poenostavitvi razumevanja tematike vsebinsko ne ponotranji, samo navaja.
To je povezava do oddaje Utrip 15. 1. 2022 na spletu RTV Slovenija https://365.rtvslo.si/arhiv/utrip/174839845, ki je dosegla rekordno gledanost, kar okrog 20x več ogledov kot v povprečju ostali Utripi, kar kaže na to, da si gledalci želijo zanimivih, resničnih vsebin, tudi takih, ki so širši javnosti prikrite. V tej smeri si bom prizadeval tudi v prihodnosti. Pričakujem, da bo Programski svet svobodno novinarstvo podprl in zavrnil poročilo varuhinje, ki nima vsebinske podlage, ampak sledi interesu tiste politike, ki izhaja iz partijskega enoumja.
Dr. Jože Možina, novinar TV Slovenija
Odzvali so se tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Njihov odziv spodaj objavljamo v celot.
Politični aktivizem varuhinje pravic gledalcev ter novinarjev na RTVS je nesprejemljiv. Združenje novinarjev in publicistov protestira proti za lase privlečenemu problematiziranja komentarja dr. Jožeta Možine v oddaji Utrip 15. 1. 2022. Po vseh merilih novinarske in medijske svobode je Možinov prispevek primer zelo dobrega komentarja oz. oddaje, ki ob avtorjevih osebnih pogledih, kar je za komentar značilno, sloni tudi na zgodovinskih dejstvih, ki jih očitno ni moč ovreči.
Glede na slabe izkušnje s prejšnjo varuhinjo, ki je s politikantskim pristopom in kot registriran vir SDV (sama je sicer sodelovanje s SDV zanikala) dodobra kompromitirala institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev na RTVS, smo osupli nad tem, da se ta praksa nadaljuje tudi z nastopom nove varuhinje Marice Uršič Zupan. Tako delovanje je vsega obsojanja vredno in dodatno negativno tudi v luči dejanske nazorske neuravnoteženosti RTVS, ki je akutna. V strokovni in laični javnosti se le še utrjuje prepričanje, da je RTVS dominantno trdnjava leve politične opcijo in slednja, tudi prek instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev, sproti obsodi oz. negativno izpostavi vsakega avtorja, ki ne zasleduje nazorskega toka levih političnih struj. Tako delovanje je izrazito nevarno za ugled in obstoj javnega medija, saj očitno duši svobodno novinarsko delo. Preprečuje tudi vsake spremembe, ki so nujno potrebne.
Tudi protesti pomembnega dela novinarjev, ki nasprotujejo sedanjemu vodstvu in se ne zavedajo pluralnega deficita, nakazujejo podobno, da javni medij izgublja stik z realnostjo oz. pomembnim delom gledalcev. Ta ista skupina novinarjev se spotika ob sedanjo sestavo programskega sveta RTVS, ki ga vodi po dolgih letih nepolitični predsednik dr. Peter Gregorčič, ni pa jih npr. motil predhodnik, nekdanji funkcionar CK KPS in SD, politik Ciril Baškovič, kaže realno politično pristranost.
Sedanje vodstvo RTVS je bilo izvoljeno legitimno in zakonito ter ima kot tako vso pravico uvajati spremembe, za katere meni, da so potrebne. V ZNP že leta opozarjamo na pomanjkanje pluralnosti pri poročanju RTVS in zlorabo javnega medija za ozke politične interese posameznikov.
V Združenju novinarjev in publicistov opažamo tudi izrazito pomanjkanje enakih meril, ko gre za napade na novinarje RTVS ali drugih medijskih hiš. Če so bili v primeru pošiljk belega prahu in raznih groženj ter žalitev nazorsko levim novinarjem le - ti deležni obširnega poročanja in tematiziranja že v prvih minutah informativnih in drugih programih RTVS, pa se v drugih primerih, ko gre za novinarje, ki ne sledijo glavnemu medijskemu toku, a so prav tako deležni žalitev in groženj, ne zgodi nič podobnega.
Opozarjamo na zadnji primer, ko je na političnem shodu "kolesarjev", ki jih podpira tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, nastopila Svetlana Makarovič, ki je novinarja dr. Jožeta Možino zaradi njegovih oddaj napadla z doslej ne videnimi in podlimi javnimi žalitvami in grožnjami. O tem ni bilo prav nobenega ažurnega poročanja v informativnih oddajah, čeprav so novinarji javne RTVS teden za tednom pokrivali in pogosto tudi odkrito reklamirali te politične shode. Tu se razgalja ideološko motivirana dvoličnost vplivnega dela novinarskega kolektiva, ki sicer ob veliko manjših opazkah zažene vik in krik in za to uporablja informativne oddaje javne RTV. Novinarji RTVS ne le da napadov in žalitev na račun novinarja Možine niso obsodili, nasprotno. Na njihovem protestu pred pred stavbo RTV Slovenija 7. 3. 2022 je sodeloval tudi politični aktivist Jaša Jenull, prav tisti, ki je pred množico privržencev nizkotni nastop Makarovičeve napovedal ter dr. Možino imenoval pisuna. Gre za povsem razvidno sprego političnega aktivizma, ki nima praktično nobene zveze s temeljnimi normami profesionalnega novinarstva.
Javnost je seveda vse to zaznala in ker gre za javni medij, ki ga plačujejo vsi, postaja ta očitna pristranost upravičeno čedalje večji problem in torišče konflikta, kar se mora zavedati tudi vodstvo RTVS.
156