DL: Naša podjetja in tujina - Slovenija ostaja zanimiva

15.2.2024 | 14:40

Rok Capl (Foto: M. Metelko)

Brestaničan Rok Capl vodi Javno agencija SPIRIT Slovenija, izvajalsko agencijo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Spodbuja podjetništvo ter razvoj in inovativnost v slovenskem gospodarstvu in med drugim slovenskim podjetjeM pomaga pri navezovanju stikov s tujimi partnerji.

SPIRIT Slovenija deluje na štirih stebrih. Prvi je področje spodbujanja podjetništva. Katera oziroma kakšna podjetja se na tem področju vključujejo v vaše projekte?

Na agenciji že od samega začetka našega delovanja promoviramo pozitiven odnos javnosti do podjetništva in spodbujamo ustanavljanje novih podjetij. Ponujamo različne aktivnosti v podporo potencialnim podjetnikom in podjetjem na začetku njihove podjetniške poti pa tudi zrelim podjetjem pri njihovi rasti, ustvarjanju dodane vrednosti ter pri krepitvi mednarodne konkurenčnosti. Veliko pozornosti posvečamo razvoju podjetniškega duha pri mladih, zato sodelujemo tudi z osnovnimi in s srednjimi šolami. Razvili smo zares obsežno množico programov, aktivnosti in storitev ter finančnih spodbud za posamezne ciljne skupine: mlade, potencialne podjetnike, startup in scaleup podjetja, podjetja v fazi rasti in razvoja pa podjetja v težavah in podjetja, ki si želijo vpeljati trajnostna načela v svoje poslovanje, izvoznike, potencialne in tuje investitorje ter tuje kupce slovenskih izdelkov in storitev. Še posebej me veseli, da se za sodelovanje z nami vsako leto odloči vse več osnovnih šol; tako bodo v letošnjem šolskem letu na 129 osnovnih in srednjih šolah po celotni Sloveniji potekale različne aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, v katere bo vključenih okoli 4.000 mladih.

Na našem območju delujeta točki SPOT Svetovanje JV Slovenija in Posavje. Kako se na teh območjih odzivajo podjetja?

SPIRIT Slovenija z razvejano mrežo podjetniških svetovalcev in mentorjev skrbi za podjetja po celotni Sloveniji, in sicer na način, da sofinanciramo in koordiniramo delovanje točk SPOT Svetovanje. Tako potencialnim in obstoječim podjetnikom po vsej Sloveniji ponujamo brezplačno podporo pri ustanovitvi, rasti in pri razvoju podjetja. V okviru SPOT Svetovanje JV Slovenija in SPOT Svetovanje Posavje deluje šest SPOT-svetovalcev in pet podjetniških mentorjev. Ti vsako leto več kot 1.500 podjetnikom in potencialnim podjetnikom pomagajo pri ustanovitvi, rasti in pri razvoju podjetja. V vse aktivnosti SPOT Svetovanje je vključenih sedem ustanov iz celotne Dolenjske. Med uporabniki njihovih storitev so potencialni podjetniki in podjetniki začetniki, zagonska podjetja, delujoča podjetja, izvozniki, mladi, vsi, ki potrebujejo njihovo podporo.

Drugi steber je internacionalizacija. Kakšno pomoč lahko na SPIRIT Slovenija dobijo slovenska podjetja, ki želijo prodreti v tujino ali tam že delujejo, pa želijo osvojiti nov trg?

V praksi se pogosto dogaja, da predvsem manjša podjetja, ki se odločijo za iskanje priložnosti na tujih trgih, hitro ugotovijo, da jim primanjkuje znanja in izkušenj, potrebnih za učinkovito predstavitev na tujem. Zato slovenskim podjetjem ponujamo celovit servis pri prodiranju na tuje trge: aktivno jim pomagamo pri pridobivanju novih stikov in poslov na tujih trgih ter predvsem pri krepitvi kompetenc za izvozno poslovanje. Med drugim ponujamo usposabljanja in izobraževanja za uspešno mednarodno poslovanje, informiranje in individualno svetovanje o tujih trgih, poslovnem okolju, poslovnih priložnostih … Veliko informacij je dostopnih na portalu izvoznookno.si, na katerem omogočamo dostop do raziskav in analiz tujih trgov, trendov. Vrata do novih poslovnih priložnosti v tujini podjetjem odpiramo z organizacijo skupinskih predstavitev na sejmih v tujini, B2B-dogodkov, dnevov dobaviteljev in z gospodarskimi delegacijami. V družini naših izvoznih menedžerjev je že 222 članov, trenutno pa vpisujemo v novo generacijo slušateljev. Ob tem ne smemo pozabiti na pomoč, ki jo ponuja tudi mreža naših poslovnih klubov po vsem svetu, ki jo sofinanciramo in koordiniramo in so kot neke vrste naša podaljšana roka na tujih trgih.

Lahko agencija podjetju pomaga pri predstavitvi na sejmih v tujini? Kako?

Seveda. Kot sem že omenil, agencija vsako leto organizira skupinske nastope slovenskih podjetij na panožnih sejmih v tujini. Seznam teh sejmov vsako leto pripravimo na podlagi predlogov podjetij in panožnih združenj. SPIRIT Slovenija organizira samo sejemsko predstavitev, krije stroške najema neopremljenega razstavnega prostora in tehničnih priključkov za potrebe delovanja skupinske stojnice, poskrbi tudi za vizualno poenotenje. Stroške elementov sejemske konstrukcije, postavitve razstavnega prostora, prevoza eksponatov in druge stroške sejemske predstavitve krijejo podjetja sama.

V katerih deželah se je slovenskim podjetjem najlažje uveljaviti?

Slovenska podjetja že tradicionalno najlažje vstopajo na trge, ki so jim zemljepisno in kulturno blizu – to so evropski trgi. Na bližnje trge gredo podjetja lahko sama, na oddaljene trge, kot so: ZDA, Japonska, Koreja, ZAE idr., pa je naloga države, da jim skuša čim bolj pomagati, jim odpirati vrata ter jim s tem olajšati začetke poslovanja na teh trgih. Slovenija je izvozno naravnana dežela; država si želi izvoz razpršiti, saj slovenska podjetja večinoma izvažajo na trge EU. Veliko še neizkoriščenih priložnosti ponujajo oddaljene dežele, v katerih pa podjetja potrebujejo pomoč države pri odpiranju vrat. Če podjetje pričakuje, da bo že ob prvem obisku tujine v sklopu gospodarske delegacije ali sejemskega obiska sklenilo posel, bo razočarano. Poleg dobrega izdelka, storitve ali rešitve sta nujna kontinuiteta, gradnja zaupanja, šele potem pride do posla. Bližnjic ni.

V okviru nacionalne kampanje GREEN. CREATIVE. SMART deluje 41 ambasadorjev slovenskega gospodarstva. Kdo so to?

Konec leta 2019 smo zasnovali nacionalno kampanjo za dvig prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnem okolju. Z njo državo v tujini predstavljamo kot zaupanja vredno poslovno partnerico in odlično destinacijo za tuje investicije. Cilj kampanje je svetovni javnosti na sodoben ter dinamičen način pokazali slovensko znanje, dosežke in vrednote, na katere smo lahko prav vsi upravičeno ponosni. V sklopu kampanje smo izbrali tudi 41 prebojnih slovenskih podjetij, da bi z njihovimi izdelki, s storitvami in z rešitvami še dodatno podkrepili sporočila naše kampanje. Med ambasadorji je tudi uspešno podjetje iz vašega konca, in sicer podjetje TPV Automotive.

Tretji steber so tuje neposredne investicije. Katere so prednosti slovenskega gospodarstva, ki tuje partnerje najbolj zanimajo? Smo v njihovih očeh bolj dežela s sorazmerno poceni delovno silo ali pa nas gledajo kot enakopravne partnerje z znanjem in lastnim razvojem?

Kot najpomembnejši motiv že vrsto let poudarjajo kakovostne in usposobljene kadre, pri čemer predvsem izstopata znanje tujih jezikov in tehnično znanje. Da slovimo po vrhunskem znanju, priča tudi prvi globalni center za področje umetne inteligence pod okriljem UNESCO, ki je bil ustanovljen ravno v Sloveniji. Med motivi temu sledijo učinkovitost proizvodnje in storitev, strateška geografska lega Slovenije z odličnim dostopom do EU in vzhodne Evrope, omenjajo pa tudi stroške dela in drugo. Slovenija je in ostaja zanimiva za tuje vlagatelje.

Četrti steber so finančne spodbude iz proračuna in evropskih sredstev, med drugim tudi iz Načrta za okrevanje in odpornost. Kako priti do teh spodbud, kako visoke so, kaj pri odločanju prinaša največ točk?

Pri vsakem javnem razpisu, ne glede na to, ali gre za sredstva iz domačega ali evropskega proračuna, so natančno navedeni pogoji in merila za pridobitev nepovratnih sredstev, njihova višina pa je odvisna od posameznega razpisa. Prijava na javni razpis je zahtevna naloga; pogosto se podjetja prestrašijo razpisne dokumentacije, pogojev in zahtev, še posebej, ko so v igri evropska sredstva. Na naši nacionalni točki podjetjem ponujamo poglobljene informacije o posameznih programih, jim nudimo usmeritve pri pisanju projektnih prijav za evropske razpise in izbornih postopkih ter še marsikaj drugega.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar