Ave, Florence ali razprodana Arena na kolenih

Puljska arena, pred katero je nekdo celo brezplačno ponujal vstopnico za koncert Florence + The Machine, ki je med lastniki vstopnic, ki so pokupili prav vse, zagotovo ni našel, je sijala v zgodnje poletnem soncu in zdelo se je, da sta dan in prizorišče za nastop vilinske pevke mogočnega glasu kot ulita. Da je Florence nič manj kot gejevska ikona, ki so jo za svojo vzeli pripadniki istospolnih skupnosti, prav tako ni nobena skrivnost, saj je naklonjenost vzajemna, kar tudi rada poudari na svojih koncertih in vedno naleti na topel in prisrčen odziv.

Veliko udeležencev se je za ta posebni dan tako tudi opravilo, nekateri z bleščicami na obrazu ali telesu, drugi z rožami v laseh, tretji z ličili in oblekami. Ker turistična sezona še ni v polnem pogonu, je tako okoli arene, ki sprejme okoli deset tisoč ljudi, dejansko bilo za videti marsikaj, predvsem pa seveda ljudi, ki so dejansko prišli na koncert, ki je bil že mesece pred pričujočim nedeljskim večerom razprodan.

Pred zvezdo večera je ob zahajajočem soncu v ozadju ogrevala Dunja Ercegović, ki je na glasbeni sceni znana kot Lovely Quinces, zdaj pa nastopa pod imenom Bad Daughter. Njen indie pop, ki ga je okronala na prvencu Let Me Panic leta 2021, brez dvoma spomni tudi na Florence, četudi je glasba nedvomno bolj sintopovsko obarvana. S porinom nagrajena pevka, ki jo bolje pozna predvsem hrvaško občinstvo, je poskrbela za izrazito seksi nastop, s čimer je (morda) kompenzirala minimalizem njenih glasovnih sposobnosti, a ne glede na vse poskrbela za primeren uvod v koncertni večer.

36-letna pevka Florence Welch, ki je s svojo zasedbo The Machine prvič na Hrvaškem nastopila pred skoraj natanko sedmimi leti, ko je še obstajal INmusic festival, je tokrat vnovič privabila precej "mavrično" občinstvo, njeno glasbo, pojavo in filozofijo pa zelo dobro sprejema tudi velik del gejevske skupnosti, saj je bilo med občinstvom opaziti veliko parčkov, ki so v napol zamaknjenem stanju spremljali koncert in hkrati znali na pamet praktično vsa besedila. Ob taki manifestaciji sprejetosti, osvobojenosti in vsesplošnega občutka skupnosti je na mestu primerjava, da v Sloveniji še vedno prihaja do neredov in napadov na Paradi ponosa, kot smo lahko zasledili v preteklih dneh.

Florence je z neverjetno lahkotnostjo svojega žlahtnega glasu koncert pričela s pesmima Heaven is Here in King, obe s pred dobrim letom izdanega petega albuma Dance Fever. Oder je bil opremljen z nekakšnim vilinskim oltarjem v obliki visečih lestencev s križi, popolnoma v belem. Vse skupaj je delovalo docela angelsko in obenem nekaj, česar se ne bi sramovale niti najboljše idrijske čipkarice.

Sledila je bolje poznana Ship to Wreck, himnično osvobajajoča Free in eden njenih največjih hitov Dog Days Are Over s prvenca Lungs (2009). Dream Girl Evil, Prayer Factory in Cassandra so bile v enakem sosledju kot na zadnjem albumu, zelo zanimivo pa je bilo, da je bil odziv na nove pesmi podobno topel in navdušujoč kot na tiste najbolj poznane, številni obiskovalci pa so več kot očitno naredili domačo nalogo in se pridno naučili tudi besedil najnovejših pesmi.

Pevka je med pesmimi na svoj prikupen, napol sramežljiv način priznala, kako zelo "lepa in osvobojena" se ji zdi njena zvesta publika, manjkal pa ni niti eksperiment v slogu "dajmo odložiti mobilne telefone in uživati v trenutku, eden z drugim, in si povedati, da se imamo radi". Drugi podoben poskus je bil v zadnji tretjini koncerta, ko je zaprosila, naj celoten parter počepne, in občutek je bil, kot da s(m)o pokleknili pred veliko osvajalko človeških src in medsebojne strpnosti.

Manjkali nista uspešnici Kiss With a Fist in Cosmic Love, uro in 15 minut uradnega dela koncerta pa je zaključilo zadnjih pet pesmi s plošče Dance Fever (Daffodil, My Love, Restraint, The Bomb in Morning Elvis). Florence je izrazila veselje ob dejstvu, da so lahko zaigrali večino skladb z zadnjega albuma in da so pesmi dobro sprejete. V dodatku so poskrbeli za trojni šopek uspešnic, saj je arena z njo zapela himnični viži Never Let Me Go in Shake it Out, za sam konec pa še Rabbit Heart (Raise it up) z izjemnega prvenca Lungs izpred skoraj poldrugega desetletja nazaj.

Slabih sto minut koncerta v idiličnem okolišu puljskega rimskega koloseja je tako minilo v neslutenih trenutkih popolnosti, ki so jih pričarali njen unikatni glas, njena na trenutke lahkotna, spet drugič pa povsem divja bosopeta odrska prezenca, naštudirane poze in zlitost z občinstvom, ki ji je celo trajanje nastopa dobesedno jedlo iz rok in vračalo vso ljubezen. Hude škode ob dejstvu, da ni zapela največje uspešnice, priredbe You Got The Love, čeprav jo je večina morda pričakovala, tako niti ni bilo. Zagotovo pa je bilo to, da občinstvo "ima ljubezen" za Florence, čutiti v zraku in s tem v mislih je najbrž večina tudi odšla v čudovito in magično poletno noč ...