V prestolnici Kijev je ukrajinska obramba sestrelila dve raketi in dva bojna brezpilotna letalnika, so sporočile mestne oblasti. O obstreljevanju so poročali tudi iz črnomorskega pristaniškega mesta Odesa na jugu države, kjer so ruske rakete zadele infrastrukturo.
V torek je Rusija na ukrajinsko infrastrukturo izstrelila okoli sto raket, zaradi česar je približno deset milijonov Ukrajincev ostalo brez elektrike. To je bil največji tovrstni napad v skoraj devetih mesecih vojne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Blizu osvobojenega Hersona našli dokaze o mučenju civilistov
Ukrajinska policija je blizu nedavno osvobojenega ukrajinskega mesta Herson našla trupla 63 civilistov, na katerih so vidni znaki mučenja, pa je v sredo zvečer sporočil ukrajinski notranji minister Denis Monastirski. Tudi drugod po državi so po umiku ruskih sil letos našli grobove usmrčenih in mučilnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Minister Monastirski je za ukrajinsko televizijo povedal, da so ljudi zadrževali v ujetništvu na enajstih lokacijah. Na štirih so bili znaki, da so zapornike mučili. Preiskovalci so tam zavarovali dokaze in zaslišali priče. Izkopavajo tudi trupla. Monastirski je povedal še, da so doslej v regiji Herson našli 63 trupel, da pa se je treba zavedati, da so preiskavo šele začeli in »da bodo našli še veliko mučilnic in grobov«.
Neodvisne potrditve trditev ukrajinskih oblasti še ni, vendar pa so doslej na širšem območju Kijeva in v regiji Harkov po umiku ruskih sil našli mučilnice in grobove ubitih. Med drugim je v mestu Izjum v regiji Harkov ukrajinska vojska po ponovnem prevzemu nadzora odkrila množično grobišče, od koder so doslej izkopali več kot 400 trupel.
Preiskovalna komisija Združenih narodov pa je septembra sporočila, da so v regijah Kijev, Černigiv, Harkov in Sumi po umiku ruskih sil ugotovili veliko število usmrtitev. Žrtve so pred smrtjo pogosto zvezali, številne so imele strelne rane na glavi ali prerezan vrat. Več ljudi je medtem pričalo o mučenju in zlorabah v ruskem ujetništvu, tudi otrok. Rusija vse zločine zanika.
Mesto Herson je znova prešlo v ukrajinske roke, potem ko so se ruske sile iz njega po osmih mesecih umaknile 11. novembra.
Dogovor o izvozu žita iz Ukrajine podaljšan za 120 dni
Predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in Združenih narodov pa so medtem dosegli dogovor o podaljšanju sporazuma, ki omogoča izvoz žita iz Ukrajine preko Črnega morja, poročajo tuje tiskovne agencije. Sporazum, ki bi se sicer iztekel v soboto, so tako podaljšali za 120 dni, pogoji izvoza pa ostajajo enaki kot doslej.
Prva je novico o podaljšanju ob sklicevanju na neimenovanega visokega predstavnika Turčije, ki je blizu pogajanjem, davi objavila francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dodala, je bil sporazum podaljšan za štiri mesece in se nadaljuje »pod obstoječimi pogoji«. Vir je še dejal, da je bilo podaljšanje za 120 dni doseženo »v luči zimskih razmer« in da so spomladi možni »novi dogovori«.
Kasneje so dogovor o 120-dnevnem podaljšanju na Twitterju potrdili in obenem pozdravili turški predsednik Tayyip Recep Erdogan, generalni sekretar ZN Antonio Guterres in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Slednji je dogovor označil kot »ključno odločitev v globalnem boju proti prehranski krizi«.
Guterres je izpostavil, da gre za dokaz, kako pomembna ostajata »diskretna diplomacija in iskanje multilateralnih rešitev«. Posebej se je zahvalil Erdoganu, ki da je s svojima »velikodušnostjo in zavezanostjo« omogočil tako sam sporazum kot nato dogovor o njegovem podaljšanju.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je medtem izpostavil, da je Ukrajina partnerje pozvala k podaljšanju dogovora za vsaj leto dni in njegovo razširitev še na pristanišče v Mikolajivu. »Zdaj čakamo na njihov odgovor,« je dejal po poročanju španske tiskovne agencije EFE.
Charles Michel: To je dobra novica za svet
Na dobro novico so se med drugim že odzvali najvišji predstavniki EU. »To je dobra novica za svet, ki nujno potrebuje dostop do žita in gnojil,« je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je izpostavila, da sporazum o izvozu žita »pomaga preprečevati globalno pomanjkanje hrane in kljub vojni znižuje cene«.
Ukrajina je ena največjih izvoznic žita na svetu, zaradi ruske invazije pa je v ukrajinskih pristaniščih pred meseci ostalo blokiranih okoli 20 milijonov ton žita. Pod okriljem Združenih narodov in Turčije sta strani nato julija vendarle dosegli dogovor, ki je omogočil nadaljevanje izvoza. Od takrat naj bi iz Ukrajine izplulo okoli 500 ladij s skupno več kot desetimi milijoni ton žita na krovu.
22. julija je bil poleg sporazuma o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč podpisan še sporazum o izvozu ruske hrane in gnojil - navkljub sankcijam, ki jih je Zahod pred tem uvedel proti Moskvi. Rusija ocenjuje, da se ta sporazum, ki naj bi veljal tri leta, ne spoštuje, kar je bila tudi ena od ovir pri doseganju dogovora o podaljšanju sporazuma glede izvoza žita iz Ukrajine.
O pomislekih Rusije so predstavniki ZN v petek v Ženevi govorili z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Veršininom. Guterres je v svojem današnjem odzivu v zvezi s tem zatrdil, da Združeni narodi ostajajo »polno zavezani odstranitvi preostalih ovir izvozu hrane in gnojil iz Rusije«.
Ukrajina: Rusija je v celoti odgovorna za incident na Poljskem
Za torkov incident na vzhodu Poljske, ko je tja priletela raketa in terjala dve življenji, je v celoti odgovorna Rusija, so danes sporočile ukrajinske oblasti. To v Kijevu izpostavljajo tudi po tem, ko so zahodni zavezniki sporočili, da je šlo verjetno za raketo ukrajinskega sistema zračne obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Strinjamo se s stališčem, da je Rusija v celoti odgovorna za svoj raketni teror in njegove posledice na ozemlju Ukrajine, Poljske in Moldavije,« je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in dodal, da je po telefonu govoril z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Rusija je na Ukrajino v torek izstrelila približno sto raket. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in terjale najmanj eno smrtno žrtev. Isti dan je raketa padla tudi na vzhod Poljske blizu meje z Ukrajino in ubila dve osebi. Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da to pomeni vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno.
Sprva so se ZDA in drugi zavezniki na incident odzvali previdno, kasneje pa so sporočili, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket. Kljub temu je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v sredo poudaril, da za incident ni kriva Ukrajina ter da največjo odgovornost nosi Rusija, ki nadaljuje svojo nezakonito vojno proti Ukrajini.
Iz Kijeva so sicer nemudoma po incidentu zatrdili, da je bila raketa ruska, medtem ko v Moskvi to kategorično zanikajo. Rusko zunanje ministrstvo je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass ocenilo, da skuša Ukrajina z očitki na račun Moskve izkoristiti vsako priložnost za utrditev zahodne podpore Kijevu.
