Zlasti bolj ekološko osveščeni si po smrti želijo postati »eno« z zemljo. Z naravo. Zato se vse več ljudi odloča za okolju prijazne alternative tradicionalnim pokopom. Na osrednjem pokopališču na Dunaju odslej nudijo pokop v naravi, v živi krsti, izdelanih iz gob. Je lahka in na prvi pogled podobna stiroporu, ko pride v stik z vodo ali zemljo, pa se začne skupaj s truplom razkrajati. Pri tem se brez nastajanja ogljikovega dioksida strupi nevtralizirajo, pri čemer nastane za naravo koristen kompost. Na osrednjem pokopališču na Dunaju so za tovrstne pokope uredili ločeno parcelo.
Postati del narave
»To ljudem omogoča znova postati del narave, zemljo pa obogati, ne onesnaži,« svojo vizijo razlaga 28-letni izumitelj in arhitekt Bob Hendrikx z Nizozemske. S tem se sklene naravni krogotok življenja, pri čemer pa strupi iz teles in krste ne obremenjujejo okolja. Obdobje razpadanja trupla je sicer odvisno od različnih dejavnikov in pogojev, v povprečju pa traja okoli deset let. Določeni deli krste in oblačila pokojnika v zemlji ostanejo še dlje. Živa krsta iz gob ta proces pospeši za več kot trikrat, saj naj bi kompost nastal že po dveh, največ treh letih. »Odpadni proizvodi človeškega telesa postanejo hranila, izboljša pa se tudi kakovost okoliške prsti. To daje novemu življenju priložnost za razcvet,« še navaja Hendrikx. Živo krsto v podjetju izdelajo tako, da v kalup naselijo podgobje avtohtonih gob, ki se s svojimi nitkami v sedmih dneh razrastejo v želeno obliko. Pri tem procesu ne potrebujejo ne vode ne električne energije ali svetlobe. Krsto nato posušijo, s tem pa prekinejo rast gob. Pred uporabo na njeno dno položijo mah. Ko ta pride v stik z vodo ali zemljo, gobe znova zaživijo. Čeprav je peresno lahka, lahko krsta nosi tudi do 200 kilogramov.
Lahko postanete hrast, bukev ali javor
Dati novo življenje po smrti nikakor ni inovativna ideja. Že pred več kot desetletjem je v španskem oblikovalskem studiu nastala tako imenovana bio žara, ki po smrti zagotavlja (novo/ponovno) življenje – kot drevo. Ideja zanjo je še starejša, skoraj 25 let je že od tega, ko je oblikovalec Gerard Moline prvič pomislil nanjo. »Urna Bios spreminja način, na katerega gledamo na smrt. Konec življenja pretvarja povratek v življenje prek narave. Gre za pameten, trajnosten in okolju prijazen pristop k verjetno najpomembnejšemu trenutku človekovega življenja,« so prepričani v podjetju. Smrt je vendarle zgolj le še en naraven proces … Žara je izdelana iz kokosove lupine, zgoščene šote in celuloze, v zgornjem delu kapsule je seme, spodnji je namenjen za pepel. Pred pokopom je zaradi lažje kalitve treba dela pomešati s prstjo. Seme vzklije brez stika s pepelom, ko se začne žara razgrajevati, pa so korenine semen že dovolj močne, da dosežejo pepel. Takrat cela žara postane del tal, v katera je zakopana. Podjetje proizvaja tudi žare za živalski pepel. Uporabnik – ali njegovi svojci – lahko izbirajo med različnimi semeni dreves – hrast, javor, bor, bukev, jesen in ginko.
