Kako visoko dohodnino bomo plačevali naslednje leto?

Na vladi in v Državnem zboru že celo leto premlevajo o več možnih različicah zakona o dohodnini. Janševa vlada je sprejela odločitev o razbremenjevanju plač, denimo z dvigom splošne davčne olajšave postopoma do 7500 evrov.

Matej Tonin, meni, da "ljudje zagotovo bolje vedo, kaj z denarjem, kot država".

"Kar pa pomeni, da bomo imeli manj denarja za zdravstvo, manj za stanovanja," pravi Luka Mesec. Zato je stranka Levica napovedala posvetovalni referendum, zakonodajni o davkih namreč ni mogoč, a ko so sprevideli, da bi težko ljudi prepričali k glasovanju o višjih plačah, so zahtevo umaknili.

Nova vlada je sredi poletja v razpravo sicer dala predlog sprememb, ki v večji meri izničuje Janšev zakon, nekoliko sicer dviga splošno olajšavo in uvaja nekaj novih, denimo za mlade.

Novi finančni minister Klemen Boštjančič pravi, da želijo sprejemati ukrepe, ki bodo ciljno usmerjeni, in čim manj nekih splošnih ukrepov, ki se nanašajo na vse. A vlado je prehitela Nova Slovenija in v parlamentarni postopek vložila svoj predlog za višje olajšave za vzdrževane družinske člane. Tako bi tisti s povprečno plačo za enega otroka dobili slabih 100 evrov neto več na letni ravni, za tri otroke pa dobrih 230 evrov več. Vlada pravi, da družine in ostale ranljive skupine naslavlja z višjim otroškim dodatkom, energetskim dodatkom in regulacijo cen energentov.

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič pravi, da se s tovrstnimi ukrepi zvišuje neto razpoložljivi dohodek družin, kar bi zagotovilo, da se zaradi višjih cen energentov ter splošne draginje v čim večji meri ohranita varnost in kupna moč.

Nova Slovenija je hkrati s predlogom vložila tudi zahtevo za posvetovalni referendum, zato je zdaj zakon v parlamentu moral čakati mesec dni. Na izredni seji v četrtek bo o njem glasovanje in po pričakovanjih bo predlog in zakon Nove Slovenije zavrnjen. Potem pa se bo sprostila pot koalicijskemu predlogu, ki se sicer tudi razdvaja.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar pojasnjuje, da so že nekajkrat poudarili, da je treba davčno zakonodajo spreminjati premišljeno in ne tako hitro.

Je pa to šele prvi korak, pravijo v vladi, obsežnejša davčna reforma namreč sledi v prihodnjem letu.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec pravi, da je vse odvisno od nadaljnje matematike v državnem zboru, dinamike, kako se bodo stvari odvijale. 

"Mi želimo biti še naprej glasniki v družbi. Prek nižjih davkov lahko pridemo do višjih prihodkov za družine, gospodarstvo in splošno za višjo blaginjo slovenskih ljudi," pravi Vrtovec.

Koalicija pravi, da vse to počnejo samo zato, da nagajajo vladi in da z zakonom samo zavlačujejo, da vladne spremembe ne bi začele veljati s 1. januarjem. Vrtovec pravi, da imajo pripravljen dober zakon, v krizi potrebujemo nižje davke, da bodo ljudje lažje preživeli in se spopadali z energetsko krizo.

Ob tem pravi, da ne postavljajo ultimatov, ampak odpirajo novo diskusijo, da imamo z nižjimi davčnimi bremeni lahko več. Razbremenile se bodo vse družine, ne le tiste v najvišjih dohodkovnih razredih, pojasnjuje Vrtovec. NSi ponuja roko, da se naredi ta pomemben korak.

V četrtek je glasovanje, potem je prosta pot za vladni predlog, kakšna bo pa nadaljnja matematika, pa je odvisno od tega, kakšen bo predlog na mizi, še zaključi Vrtovec.