A da bi pojavnost velikih klobučnjakov na kakršen koli način vplivala na turistično sezono, se ne gre bati. »V tem trenutku so klobuki predvsem velika atrakcija za otroke in turiste, ki prihajajo v Piran. Sami večjih težav zaradi njihovega pojavljanja pred hotelom Piran nimamo, saj odlično sodelujemo tudi z našimi sosedi, piranskim akvarijem, ki skrbijo za monitoring na delu obale pred hotelom,« je povedal Aleksander Pinter, namestnik direktorja Eurotas hotelov, in dodal, da tudi v času kopalne sezone morja ne čistijo niti v primeru, da se v plitvini pojavijo rebrače. »V dogovoru z Okoljem Piran zjutraj očistimo le travo, če se je nabrala ob robu ploščadi. Če je vmes kakšen poginuli klobuk, seveda odstranimo tudi tega,« je še povedal sogovornik.
Morski klobuki se počasi poslavljajo
Tudi strokovna vodja piranskega akvarija dr. Manja Rogelja je potrdila, da je bilo v primerjavi z lani letos morskih klobukov z znanstvenim imenom Rhizostoma pulmo veliko več. »Pred približno dvema mesecema smo jih s kamero posneli res ogromno. A ko smo hoteli čez nekaj ur preveriti, kakšno je stanje na morju, jih na tistem mestu ni bilo več. Klobuki se namreč premikajo s tokovi in očitno jih je odneslo naprej, proti italijanski strani Tržaškega zaliva, kjer so se množično pojavili pred dvema tednoma,« je povedala Rogeljeva slabo uro zatem, ko se je z ekipo vrnila z morja. »Lahko potrdim, da na gladini nismo videli nobenega klobučnjaka, zato pa jih je bilo na dnu, kjer se tudi počasi poslavljajo, ogromno.«
Morski klobuk je vrsta, ki naseljuje Sredozemsko morje, torej njihovo pojavljanje ni nič nenavadnega. V našem morju jih lahko opazimo vse leto, so pa vsekakor najbolj številni v zimskem času. Do poletja in prihoda kopalcev se umaknejo, saj se njihov življenjski krog sklene spomladi, ko opažamo številne meduze nasesti na obali ali odmirati na morskem dnu. Ponovno jih vidimo jeseni in čez zimo. »V poletnem času lahko vidimo mlade meduze, ki pa zaradi svoje majhnosti po navadi ostanejo neopažene,« je razložila strokovnjakinja. V spomladanskem času se pojavlja tudi uhati klobučnjak, latinsko Aurelia aurita, ki prav tako izgine, ko se temperatura morja dvigne. Oba klobučnjaka imata le blag ožig (lovk nima le morski klobuk), pa vendar sogovornica opozarja, da jih ne gre za jemati iz njihovega naravnega okolja zgolj z rokami. »Tudi sicer v akvariju učimo, da je treba živali pustiti v njihovem okolju. Predvsem otroška radovednost je lahko boleča, če pride sluz klobučnjaka v stik s človeško sluznico ali očmi,« pove in povabi družine raje v akvarij, kjer si lahko meduze ogledajo in se o njih tudi kaj naučijo.
Zaradi klobukov že tri mesece brez ulova
Večjo prisotnost velikih klobučnjakov v Piranskem zalivu zadnja tri leta opažajo tudi slovenski ribiči. Kot je povedal piranski ribič Zlatko Novogradec, zadnje tri mesece niso ulovili praktično nič. »Klobučnjaki se ujamejo v koče, ki jih ribiči vlečejo po dnu, in v mreže. Sam lovim z mrežami, ki pa jih zaradi teže ujetih klobukov z vitlom ne morem dvigniti iz morja. Veliki klobučnjak tehta namreč od pet do deset kilogramov. Če jih ujameš nekaj, je to že velika teža,« pove Novogradec in omeni, da bi mu lahko trmasto vztrajanje pri izlovu rib prineslo preveliko materialno škodo tako na mreži kot na vitlu, ki ga ima na svoji osem metrov dolgi ribiški ladji. »Žal se že od novega leta borimo za vsako ribo, vendar ti ne preostane drugega, kot da vztrajaš. Enostavno moraš biti na morju,« je še povedal ribič, ki je v tem poslu že več kot štiri desetletja.
Kakšne so napovedi za letošnje poletje, vsaj glede rebrač? »Konkurenca pri hranjenju s planktonom je res velika. Zadnjih nekaj let spremljamo povečano število rebrač, katerih prisotnost je pogojena s količino hrane. Predvsem rebrače Mnemiopsis leidyi, ki smo jih poslovenili v morski oreh, so invazivna tujerodna vrsta, ki se zadnja leta izredno dobro počuti v Piranskem zalivu. Čeprav človeku niso nevarne, ne opečejo, so plenilci, ki se hranijo s ceponožnimi raki, ribjimi jajci in celo drugimi rebračami. Ker tekmujejo za hrano z ribjimi mladicami, lahko predstavljajo veliko spremembo in obremenitev za morski ekosistem,« je pojasnila Manja Rogelja. Omenila je tudi, da jih letošnje zimske temperature niso odgnale in da jih je bilo v slovenskem morju mogoče opazovati vso zimo. »Vseeno pa je težko napovedati, kako številne bodo poleti, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, med drugim morskih tokov, vendar lahko pričakujemo, da jih bo tudi letos v našem morju veliko.«
