Okoli jezera Mattsee v daimlerju iz leta 1921
Vožnja z avtomobilom, izdelanim pred več kot sto leti, po možnosti z vetrom v laseh, je podoba, kakršno je mogoče videti v glavnem samo še v starih filmih – ali pa doživeti v muzeju starodobnikov v avstrijskem Mattseeju dvajset kilometrov od Salzburga. Pred približno desetletjem ga je z imenom Svet doživetij Ferdinanda Porscheja v proizvodni hali nekdanje tovarne čevljev odprl Ernst Piëch, najstarejši vnuk ustanovitelja slovitega avtomobilskega podjetja.
Avtomobile znamke Porsche izdelujejo v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je velik Porschejev muzej, več potomcev slavnega oblikovalca Ferdinanda Porscheja (1875–1951) pa živi v Avstriji, večinoma v okolici mesta Zell am See – tam je Ferdinand Porsche tudi pokopan – in veljajo za najbogatejšo avstrijsko družino. Najstarejši med njimi je Ernst Piëch, rojen leta 1929. Je najstarejši vnuk Ferdinanda Porscheja, sin njegove hčere Louise. Večinoma živi v Londonu, njegova poletna rezidenca pa je nedaleč od mesta Salzburg, v mestecu Mattsee, ob istoimenskem jezeru.
Sanje o vožnji
Ernst Piëch se je na začetku prejšnjega desetletja odločil, da bo v Mattseeju odprl muzej oldtimerjev. Ferdinand Porsche Erlebniswelten: fahr(T)raum Mattsee, kakor ga je poimenoval, se poigrava z besedami v nemškem jeziku: fahrraum brez črke T pomeni prostor za prostor vožnje, s črko T (fahrtraum) pa sanje o vožnji.
To ni samo muzej starih avtomobilov. Večina jih je registriranih in so v dobrem tehničnem stanju, zato se je z njimi mogoče tudi peljati. V samostojni stavbi, nasproti vhoda v prostor z muzejsko zbirko, je garaža z več starodobniki, ki jih je od pomladi do jeseni mogoče najeti za uro ali več. Ura vožnje stane 280 evrov, dodatna 190, ob nedeljah in praznikih še 35 evrov več. Cena sicer velja za avto z voznikom, ki lahko sprejme od tri do šest potnikov, odvisno od modela.
Vožnja okoli jezera Mattsee v kabrioletu austro daimler AD 6-17, izdelanem leta 1921, je presenetljivo udobna – in hitra. Moti le veter med vožnjo, zato si je tudi na topel pomladni ali poletni dan smiselno nadeti kapo s ščitniki za ušesa. Ferdinand Porsche je s svojimi izkušnjami pri razvoju letalskih motorjev pred prvo svetovno vojno in med njo za ta avtomobil zasnoval povsem drugačen motor od svojih prejšnjih: s šestimi cilindri v enem bloku, s 60 konjskimi močmi in prostornino 4420 ccm. Največja hitrost avtomobila je 110 kilometrov na uro.
Karoserijo za austro daimlerja AD 6-17 je izdelala delavnica Gläser iz Dresdna v Nemčiji, ustanovljena leta 1864 za proizvodnjo kočij in sani s konjsko vprego. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so tam izdelovali kočije za nemški cesarski dvor, od začetka 20. stoletja pa tudi avtomobilske karoserije. Takrat je bilo to običajno, saj so bile te še precej podobne kočijam. Na podvozje avtomobila so postavili leseno konstrukcijo in jo obložili z ročno oblikovano pločevino ali umetnim usnjem. Austro daimlerja AD 6-17 so izdelovali v Dunajskem Novem mestu, v tovarni, ki je bila hčerinska družba nemškega koncerna Daimler. Ustanovljena je bila leta 1899 in je delovala do leta 1934, ko se je združila s Steyrjem v Steyr Daimler Puch.
Univerzalni tehnični genij
Ferdinand Porsche je znan kot praoče današnjih avtomobilskih velikanov Porsche in VW. Na začetku svoje konstruktorske kariere, ob koncu 19. stoletja, je deloval na Dunaju. Skupaj z industrialcem Ludwigom Lohnerjem, pionirjem avstrijske avtomobilske in letalske industrije, je leta 1898 skonstruiral električni motor in ga vgradil v avtomobilska kolesa. Pogonski sistem, imenovan lohner-porsche, je omogočal hitrosti do 40 kilometrov na uro. S tem avtomobilom sta Lohner in Porsche leta 1900 navdušila občinstvo na svetovni razstavi v Parizu. Dunajski gasilci so model uporabljali do leta 1917; za vsakodnevne, predvsem daljše vožnje je bil lohner-porsche nepraktičen zaradi težke in razmeroma šibke baterije.
V omenjenem muzeju je razstavljen tudi lohner-porsche mixte, ki ga je leta 1901 oblikoval Ferdinand Porsche. Poganjal ga je elektromotor, nameščen na osi prednjih koles, ima pa tudi bencinski motor, ki je generator električne energije za pogon avtomobila.
Manj kot desetletje pozneje je Ferdinand Porsche skonstruiral enega prvih športnih avtomobilov. Austro daimler prinz heinrich iz leta 1910 je bil namenjen dirki princa Heinricha, dolgi 1944 kilometrov. Model je na tekmi zasedel prva tri mesta, pri čemer je pomembno dodati, da so izdelali le deset primerkov, eden je na ogled v muzeju.
Leto mlajši je austro daimler 14/28 z vzdevkom Kaiserwagen ali cesarski avto. To je bil zadnji model, za katerega je Ferdinand Porsche pred začetkom prve svetovne vojne skonstruiral motor. Karoserijo je izdelala dunajska delavnica Jacoba Lohnerja. Konstruktorji so dobro vedeli, da »cesar skloni glavo le pred Bogom«, zato so naredili tako visoko streho, da je Franc Jožef lahko vstopil pokončno.
Po prvi svetovni vojni je Ferdinand Porsche nadaljeval konstrukcijo dirkalnih avtomobilov, pri čemer je imel hudo konkurenco podjetij Steyr in Mercedes-Benz. Znamenit je model iz leta 1927, austro daimler ARD brez vrat, ki je zaradi aerodinamičnega videza dobil vzdevek torpedo. Dirkač Hans Stuck, ki je bil znan tudi kot kralj gorskih tekem, je z njim do leta 1930 zmagal na kar 46 dirkah.
Pionir motorizacije kmetijstva
V omenjenem muzeju je na voljo več sodobnih simulatorjev vožnje, otroška delavnica in druge vsebine, ki osvetljujejo razvoj avtomobilov v prvih desetletjih 20. stoletja. Pod streho glavne razstavne dvorane visi nekaj replik letal iz prvih desetletij motornega letalstva, del muzeja pa zaseda zbirka traktorjev znamk Allgeier in Porsche.
Javnosti je manj znano, da je Ferdinand Porsche pomembno vlogo odigral tudi pri motorizaciji kmetijstva. Malo po začetku prve svetovne vojne je skonstruiral »daimlerjevega konja«, namenjenega vleki topov na fronti. Po vojni so te predhodnike traktorja izdelovali in uporabljali kot vlečne stroje za oranje z več plugi hkrati.
V času nacistične Nemčije je Porsche zvesto služil Hitlerju in razvil številna vozila za njegovo vojsko. Za njihovo izdelavo je uporabljal in nenehno zahteval dodatno delovno silo sovjetskih in drugih vojnih ujetnikov ter jetnikov iz koncentracijskih taborišč. Po drugi svetovni vojni so ga Francozi skoraj dve leti držali v jetništvu ter ga pripeljali pred sodišče, tam pa je bil oproščen obtožb razgradnje francoskih avtomobilskih tovarn in deportacije francoskih delavcev na prisilno delo v Nemčijo.
V zadnjih nekaj letih svojega življenja je konstruiral (tudi) traktorje, ki jih je do sredine petdesetih let po licenci proizvajalo nemško podjetje Allgeier, zatem, do leta 1963, pa Porsche-Diesel Motorenbau v Manzellu ob Bodenskem jezeru. Njihovi traktorji so se iz ljudskega traktorja, ki ga je Porsche konstruiral na Hitlerjevo pobudo leta 1938, razvijali skupaj z ljudskim avtomobilom, Volkswagnovim hroščem, ki je po vojni postal eden najbolj priljubljenih avtomobilskih modelov. V tovarni v Manzellu so izdelali skupno 120.000 traktorjev te znamke.
