Bobnarjeva: Slovenija absolutno podpira vstop Hrvaške v schengen

Ministrica za notranje zadeve in njen hrvaški kolega sta se pogovarjala o pripravi sporazuma o sodelovanju obeh policij, ki je bila več let na mrtvi točki.
Fotografija: Srečanje Tatjane Bobnar in hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića na mejnem prehodu Obrežje. FOTO: Željko Puhovski/Cropix
Odpri galerijo
Srečanje Tatjane Bobnar in hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića na mejnem prehodu Obrežje. FOTO: Željko Puhovski/Cropix

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je ob srečanju s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem poudarila, da Slovenija absolutno podpira vstop Hrvaške v schengenski prostor. Po Božinovićevi oceni je vstop v interesu obeh držav, čemur je pritrdila tudi slovenska ministrica. Glede migracij je izpostavila pomen medsebojnega sodelovanja.

Velik del današnjega srečanja, ki mu je sledila skupna izjava na mejnem prehodu Obrežje, je bil po besedah Bobnarjeve namenjen prav času, ko bo Hrvaška vstopila v schengensko območje, kar bi se morda lahko zgodilo 1. januarja. V današnjih pogovorih so se namreč v velikem delu posvetili pripravi sporazuma o sodelovanju obeh policij, ki je po besedah Bobnarjeve »bistven in zelo pomemben za obdobje«, ko bo Hrvaška članica schengna, in priprava katerega je bila več let na mrtvi točki. Danes so po ministričinih besedah naredili velik korak naprej pri njegovi pripravi.

Vstop Hrvaške v schengen v interesu obeh držav

Slovenska ministrica je poudarila, da Slovenija absolutno podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v schengenski prostor. »Ob tem pa seveda pričakujemo, da hrvaški kolegi v popolnosti izvajajo nadzor na zunanji meji in izpolnijo vse ostale naloge, ki izvirajo iz schengenskega pravnega reda,« je dejala.

Tako Bobnarjeva kot Božinović sta se strinjala, da je vstop Hrvaške v schengenski prostor v interesu obeh držav, pri čemer je hrvaški zunanji minister izpostavil, da bo ukinitev nadzora na meji med državama bistveno olajšala potovanja in življenje vsem. Po njegovih besedah je namreč težko najti dve državi, katerih državljani toliko medsebojno potujejo, počitnikujejo in sodelujejo. »Zato je tudi na naših vladah, da sprejemamo kakovostne in življenjske rešitve, da bi izpolnili tisto, kar državljani od nas pričakujejo, to je, da s čim manj administracije nadaljujejo življenje pred epidemijo in migrantsko krizo,« je dejal.

Božinovića veseli, da je v letošnjem letu mejo s Hrvaško prešlo že več kot 1,7 milijona Slovencev, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, kar pomeni, »da se življenje vrača v normalo, kar nas veseli«, je dejal.

FOTO: Željko Puhovski/Cropix
FOTO: Željko Puhovski/Cropix

Povečano število nezakonitih prehodov meje, a rezilna žica mora stran

Druga osrednja tema srečanja, ki se je zgodilo na povabilo Bobnarjeve, so bile migracije, kjer so ugotovili, da tako Hrvaška kot Slovenija v letošnjem letu zaznavata povečano število ilegalnih prehodov meje glede na leti 2020 in 2021. Po besedah Bobnarjeve ugotavljajo predvsem znaten porast migrantov iz Indije, Burundija in Kube, ki jih prej niso zaznali v tolikšni meri. »Ti zakonito prihajajo na območje Balkana, potem pa nezakonito prestopajo naše državne meje, kar je zagotovo pojav, ki zahteva razpravo in ukrepanje tudi na ravni EU,« je dejala.

Poudarila je, da bo Slovenija ne glede na to nadaljevala odstranjevanje žične in panelne ograje, saj da ograje ne morejo preprečiti migracij. Slovenska vojska po njenih besedah trenutno vsak delovni dan odstrani od 150 do 200 metrov žične ograje, ministrstvo pa že pripravlja javno naročilo za izbor izvajalca, ki bo v nadaljevanju odstranil tudi panelno ograjo.

Božinović je ocenil, da gre odstranjevanje ograje »v prvi vrsti na roko ljudem na obmejnem območju«, kot tudi, da je porast nezakonitih prehodov meje predvsem posledica povečanega pritiska migrantov na zunanje meje EU. Poudaril je pomen tesnega sodelovanja obeh policij, ko gre za preprečevanje nezakonitih prehodov meje, in dodal, da si bo Hrvaška zanj absolutno prizadevala. 

Preberite še:

Komentarji: