Sprva so reševalci sporočili, da pogrešajo 14 ljudi, a je medtem avstrijski konzulat uspel vzpostaviti stik s pogrešanim avstrijskim državljanom, za katerega pa zaenkrat še ni jasno, ali je bil v času nesreče na gori.

Reševalna služba je medtem aktivirala brezplačno telefonsko številko, na kateri lahko ljudje prijavijo prijatelje ali sorodnike, ki se niso vrnili z izleta na ledenik. Številni sorodniki pogrešanih oseb so s službo že stopili v stik.

Helikopterji in brezpilotna letala medtem še vedno preletavajo območje nedeljskega plazu, a bližajoča se nevihta omejuje proces reševanja in iskanja pogrešanih plezalcev, ki bi po ocenah reševalcev lahko trajal tudi do več tednov.

"Če je kdo padel v razpoko v višjih predelih gore, se reševanje bistveno oteži," je dejal predsednik italijanske gorske reševalne službe Maurizio Dellantonio in opozoril, da trenutno ni mogoče kopati ledu, saj se je ta že močno strdil, ponekod pa je debel tudi do deset metrov. "To bi bilo mogoče le z mehansko opremo, ki pa je ne moremo vzeti s seboj," je še dodal.

Italijanski premier Mario Draghi je povedal, da je treba ukrepati, da bi se v prihodnje izognili tovrstnim nesrečam. "Vlada mora razmisliti o tem, kaj se je zgodilo, in sprejeti nadaljnje ukrepe," je dodal in plaz deloma pripisal podnebnim spremembam. Prav tako se je sestal z družinskimi člani žrtev in jim izrazil sožalje.

Uraden vzrok zaenkrat še ni znan, a se je nesreča zgodila le dan po tem, ko so na vrhu ledenika zabeležili rekordno visoko temperaturo 10 stopinj Celzija. Strokovnjaki menijo, da naj bi bilo za nesrečo krivo prav nenavadno toplo vreme, povezano z globalnim segrevanjem. V prihodnje bi lahko zaradi tega prišlo do še več podobnih nesreč.

Ledenik Marmolada, imenovan tudi "kraljica Dolomitov", je sicer največji v gorski verigi Dolomiti in napaja reko Avisio. V skladu z marčevskim poročilom Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) je taljenje ledu in snega ena od desetih glavnih groženj, ki jih povzroča globalno segrevanje. Po navedbah odbora, bi lahko ledeniki v Skandinaviji, Srednji Evropi in na Kavkazu do konca stoletja izgubili 60 do 80 odstotkov svoje mase.