Foto: BoBo
Foto: BoBo

V Deželni banki so ležarino začeli zaračunavati 1. januarja letos. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, so ležarine uvedli zaradi negativnih obresti, ki jih Banka Slovenije zaračunava poslovnim bankam za presežna stanja, zaradi velikih likvidnostnih presežkov tako v banki kot v bančnem sistemu in zaradi preteklih negativnih donosov na finančnih trgih do ročnosti 10 let.

Glede na to, da je svet Evropske centralne banke zaradi vse višje inflacije na zadnjem zasedanju napovedal postopno zviševanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti, ki naj bi s trenutnih -0,5 odstotka do konca septembra izšla iz negativnega območja, in v pričakovanju, da bo depozitna obrestna mera, po kateri Banka Slovenije poslovnim bankam zaračunava negativne obresti, sčasoma pozitivna, v banki ne vidijo razloga, da fizičnim osebam nadomestilo še zaračunavajo. Zato so se odločili, da s 1. avgustom ležarino za fizične osebe, zasebnike in društva ukinejo.

Za pravne osebe medtem ležarina za vodenje sredstev nad 100.000 evrov ostaja do preklica oziroma do dejanskega dviga depozitne obrestne mere iz negativnega območja, so še poudarili v Deželni banki Slovenije.

Ležarine za visoka stanja na računih fizičnih oseb sta aprila 2021 prva uvedla NLB in SKB, sledila jim je večina večjih bank. Ob tem se je meja zanje postopno spustila na 100.000 evrov. Za pravne osebe so ležarine veljale že prej.