DL: Napisal avtobiografijo - Za Matjaža Tomljeta je vse usoda

10.11.2022 | 14:45

Tomlje je leta 1994 na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa osvojil tretje mesto v razredu GT2 in s tem dosegel enega največjih uspehov slovenskega avtomobilizma. (Foto: osebni arhiv M. T.)

Leta 1995 se je za nastop na dirki 24 ur Le Mansa dogovoril z moštvom Courage Competition. Na treningih je vozil prototip s Chevroletovim motorjem, vozilo pa so kasneje zaradi teže diskvalificirali. (Foto: osebni arhiv M. T.)

Matjaž Tomlje, ki je mladost preživel v Dolenjskih Toplicah, ima za sabo izjemno bogato športno kariero. Leta 1994 je na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa osvojil tretje mesto v razredu GT2 in s tem dosegel enega največjih uspehov slovenskega avtomobilizma. Pred leti je sestavil tudi dirkalno ekipo formule 3000, ob vojaškem letališču v Cerkljah pa je zgradil dirkališče, ki so mu napovedovali prihodnost avstrijskega Zeltwega. Malo pred 70. rojstnim dnevom je izdal še avtobiografijo Vse je usoda.

»Pravijo, da postaneš mož, ko zasadiš drevo in napišeš knjigo. Knjige nisem napisal zato, da bi z znanci obujal spomine, saj menim, da kdor živi v preteklosti, ne more živeti sedanjosti. Ta knjiga je prvenstveno namenjena mladim, da jih opogumim, da je vse mogoče, da v življenju ni vse odvisno od nas, da si moramo pomagati z učiteljem, ki nas nauči, da ne delamo začetniških napak, da sta pomembna delo in trud, da so želje pomembne, vendar da ne postanemo sužnji svojih želja, ki so nedostopne in nas vodijo v nezadovoljstvo,« razmišlja Tomlje. Knjiga govori tudi o njegovi brezskrbni mladosti, starših in družini, njegovih prizadevanjih, da bi postal dirkač, prijateljevanju z Walterjem Wolfom in še o marsičem drugem.

DIRKAL S SVETOVNIMI ŠAMPIONI

Že od malega je imel rad hitrost in avtomobile. Ko je odrasel, je začel tekmovati in s svojim rdečim BMW-jem v nekdanji Jugoslaviji in pozneje v Sloveniji osvojil vse, kar se je dalo osvojiti. Začetki so bili težki, zato so bili uspehi še toliko slajši, se spominja. »Marsikaj lepega, nevarnega in težkega sem doživel, vzhodni narodi to lepo prikažejo s simbolom jing in jang,« pravi Tomlje, ki že dolgo živi v Ljubljani.

Ko je tekmoval, je vedno iskal nove izzive, zato si je pred leti zadal, da nastopi na prestižni avtomobilski dirki 24 ur Le Mansa. Po poslovnem prijatelju Walterju Wolfu je spoznal Franza Konrada, ki je imel svoje moštvo, in dogovorila sta se za testno vožnjo, na kateri je Tomlje pokazal vse svoje dirkaško znanje in talent. Ekipa Konrad Porche ga je vzela pod svoje okrilje in dobil je priložnost nastopiti na veliki dirki 24 ur Le Mansa. Pred tem je nastopil še na dirki 1.000 km Pariza. Glede na to, da ni imel izkušenj z vožnjo tako hitrih avtomobilov, kot so porscheji in ferrariji v razredu GT, se je odlično odrezal. »V Jugoslaviji smo dirkali na improviziranih stezah, kjer smo na ravninah dosegali hitrosti do 230 km/h, v Parizu pa 300 km/h in več. Hitri ovinki na ovalu, svetovna konkurenca, svetovni mediji, to je bil zame nov svet,« se izjemne izkušnje spominja Tomlje.

Spoznal je ogromno politikov in drugih ljudi iz sveta zabave. Na sliki z nekdanjim predsednikom dr. Janezom Drnovškom in nekdanjo mis Slovenije Janjo Zupan. (Foto: osebni arhiv M. T.)

V ekipi sta mu družbo delala stara dirkaška mačka, Nizozemca Cor Euser in Patrick Huisman, ki sta ga pred dirko podučila o vseh skrivnostih in pasteh Le Mansa. Spoprijel se je s svetovno konkurenco, dirkal je s številnimi šampioni in z nekdanjimi vozniki formule 1. Ekipa Konrad Porche je nato končala na desetem mestu v skupni razvrstitvi in na tretjem mestu v razredu GT2. »Bilo je neopisljivo. Nastopiti na eni največjih dirk na svetu, ki jo v živo gleda 300.000 gledalcev in po televiziji spremlja 90 držav, je presežek sam po sebi. Končati dirko je drug izziv. Dobiti bronasto kolajno pa je res doživetje,« pripoveduje Tomlje. Na vprašanje, ali je to njegov največji uspeh, odgovarja, da ima zmaga na evropskem gorskem prvenstvu v Rechbergu v Avstriji verjetno večji pomen, a je bil po dirki v Le Mansu deležen veliko večje medijske pozornosti.

OBETAVNI LE MANS 1995 SE JE HITRO KONČAL

Naslednje leto se je za nastop na dirki dogovoril z moštvom Courage Competition, v katerem sta bila še nekdanja voznika formule 1, Belgijec Eric van de Poele in Monačan Olivier Beretta. Načrt je bil, da na dirki nastopijo z dvema novima voziloma, ki ju bo poganjal Chevroletov motor, in z enim starejšim s Porschejevim motorjem. Tomlje se je dogovoril za Porchejevo vozilo, a ga je po njegovih besedah lastnik moštva Courage na tehničnih pregledih prelisičil in ga prijavil v prototip s Chevroletovim motorjem, kar mu ni ustrezalo. »Če bi bilo vse po mojem načrtu in po dogovoru, da bom vozil avtomobil s Porschejevim motorjem, bi se mogoče moja želja za zmago uresničila. V moštvo sem iz Amerike pripeljal legendarnega Maria Andrettija, in to je bila zmagovalna kombinacija. A prijavili so me v prototip s Chevroletovim motorjem, ki je sicer bil tehnični dragulj, vendar ni bil dovolj preizkušen. Avto je bil sicer hiter in na treningu smo dosegli tretji najboljši čas, kar je bila senzacija. A navdušenja je bilo kmalu konec, saj je prišla vest, da je avtomobil diskvalificiran, ker je bil pet kilogramov prelahek,« je pojasnil Tomlje, za katerega se je tako končal obetavni Le Mans 1995. A kot pravi, vse je usoda in vse je za nekaj dobro.

V TREH MESECIH ZGRADIL DIRKALIŠČE

Da bi imeli mladi slovenski vozniki možnost kje trenirati, je pred leti ob letališču v Cerkljah zgradil prvo slovensko dirkališče. »To je bil velik projekt, ki se je vsem zdel utopičen, a je usoda spet hotela drugače. V treh mesecih in s 35 delovnimi stroji sem zgradil dirkališče s homologacijo FIA in tam gostil finale evropskega prvenstva Super Touring, ki so ga spremljale televizijske postaje Eurosport, Tele Monte Carlo in Sky Sport. Na žalost brez slovenske televizije, kar kaže, da me slovenski politični in športni sistem ni nikoli cenil, metal mi je polena pod noge in mi nagajal. Od državnega sistema nikoli nisem dobil niti pohvale, še manj nagrade, da o denarnih sredstvih sploh ne govorim,« poudarja Tomlje.

Matjaž Tomlje je napisal avtobiografijo Vse je usoda. (Foto: osebni arhiv M. T.)

WALTER WOLF JE BIL NJEGOV ADUT

V knjigi opisuje tudi prijateljevanje s kanadskim poslovnežem avstrijsko-slovenskega rodu Walterjem Wolfom. »Walter Wolf je zame adut, s katerim se mi je v igri kart, ki nam jih nameša vsemogočni, izkazal za zmagovalno karto. Njemu se imam zahvaliti za poslovni in športni uspeh. Bil je moj idol, nekoč sva se sporekla, 30 let nisva govorila, zdaj sva spet prijatelja. Treba je odpuščati, da ti je odpuščeno,« pravi Tomlje.

Pred 35 leti je na trg nekdanje Jugoslavije poslal kozmetično kolekcijo izdelkov za moške pod blagovno znamko Walter Wolf. Kasneje je dodal še izdelke iz tekstila, usnja, visokokakovostne penine in cigarete. »V 35 letih sem samo na trgih nekdanje Jugoslavije ustvaril za tri milijarde evrov prometa. Velik posel s kolekcijo Walter Wolf delamo tudi v Hongkongu, Tokiu in Singapurju. Moja partnerica v tem poslu je milijarderka Pollyanna Chu, ki je ena od najbolj poznanih podjetnic iz Hongkonga,« se pohvali Tomlje.

PISANJE JE NJEGOV HOBI

V knjigi je razkril tudi svoje sponzoriranje, delovanje v diplomaciji in prizadevanja za svetovni mir s pobudo World Peace. Ustvarjanje avtobiografije ni bilo preveč zahtevno, saj je pisanje njegov hobi. »Žal mi je, da se včasih nismo dovolj slikali. Še kako prav bi mi zdaj prišla kakšna slika izpred petdesetih let.« Knjiga je nastajala nekaj mesecev, pri čemer mu je bilo v veliko pomoč gradivo, ki ga je zbiral vsa ta leta.

Kot glavni urednik revije Avto+šport še vedno zelo pozorno spremlja dogajanje v avtomobilizmu, formuli 1, reliju in tekmovanju moto GP. Obiskuje številne avtomobilske prireditve in se druži z največjimi vplivneži v svetu avtomobilizma. Poleg tega je tudi glavni urednik revije Fashion Avenue, ki izhaja v desetih državah po svetu. V teh dneh pa mu precej časa vzame predstavljanje avtobiografije po različnih slovenskih mestih.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 22. septembra 2022

Rok Nose