»Vsi smo opazili dvige cen,« je na Slovenski marketinški konferenci (SMK) povedala Mojca Pesendorfer, vodja marketinga v strateškem poslovnem področju delikatesni namazi (najbolj znanimi pod blagovno znamko Argeta) pri Atlantic Grupi. »Ni nujno, da se je finančno stanje porabnikov že spremenilo, so pa že pozorni in imajo precej bolj odprte oči,« prav Pesendorferjeva.
Kako se bodo na to odzvali porabniki? »Premiki v cenah so tako veliki, da se stroški višajo od 10 do 20 odstotkov na mesec. Lahko bo prišlo do tega, da bomo preprosto nehali hoditi v restavracije in več kuhali doma. Lahko, da se bomo manj vozili z avtomobili ali pa sploh ne bomo šli na pot. Kalkulacija, ali nekam iti z avtom ali letalom, se popolnoma spremeni,« odgovarja Mitja Pirc, direktor svetovalne družbe Kearney (na fotografiji).
Kje bomo zdaj manj trošili? »Ponavadi se najprej odpovemo trajnim dobrinam, katerih nakupe lahko odložimo za kako leto,« pravi Pirc.
»Jesti je sicer vedno treba, a tudi mi ne moremo biti mirni,« je položaj Atlantic Grupe opisala Pesendorferjeva. »Sončnično olje, ki je ena naših glavnih sestavin, se je močno podražilo.« Kot je dodal Pirc, je pri podjetjih največji izziv, ker ne vejo, kako optimizirati stvari. »Premiki na vhodnih cenah in energiji so izjemno veliki, pri čemer dviga plač sploh še nismo doživeli. Čez nekaj mesecev lahko pride še do pritiska na plače. Samo dvig cene elektrike je nekemu proizvajalcu hrane požrl celoten dobiček.«
So enoletne pogodbe sploh še smiselne?
Kaj so trenutni izzivi podjetij in kolikšen izziv je inflacija? »Oskrbna veriga je še danes motena. Mnoga podjetja so se lotila prenove logistike in skladišč, ker so ugotovila, da niso dovolj robustna. Zdaj se polno ukvarjamo z inflacijo. Imamo tudi nekatere storitve, kjer so cene bolj fiksirane, recimo zavarovanja, bančne storitve ali telekomunikacijske storitve, ko so cene določene z dolgoročnimi pogodbami. Ti ne morejo iz danes na jutri dvigniti cen kot recimo za hrano. Zato se zdaj mnogo podjetij ukvarja z optimizacijo. Postavlja se tudi vprašanje, ali so enoletne pogodbe sploh še smiselne, ker se stvari tako hitro spreminjajo. Pojavlja pa se tudi, da nabavniki, ko jim dobavitelji podražijo izdelek, niti ne vejo, ali je dvig cene upravičen ali ne,« pojasnjuje Pirc.
Hiperinflacija? Verjetno ne, vendar ...
Glede inflacije po besedah Pirca trenutno v podjetjih računajo, da bodo dvige cen prenesli naprej. »Torej deset odstotkov višje cene noter, deset odstotkov višje ven. Ta strategija funkcionira, samo če ima končni porabnik tudi deset odstotkov več. Trenutno plače zaostajajo za inflacijo, kar pomeni, da enkrat ne bo dovolj denarja za vse dvige in bo prišlo do pritiska na plače, kar nas lahko pripelje v inflacijsko spiralo. Hiperinflacija ni zelo verjeten scenarij, ampak v zadnjih dveh letih smo se naučili, da je vse mogoče,« je dejal Pirc.