ALUO dvomi v motive za premestitev kipov iz parka na Brdu pri Kranju

Že pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU je javnost zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer je potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. V javno gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo) so takrat pojasnili, da so skulpturo odstranili zato, da bi jo konservirali oziroma restavrirali. 

Takrat je kranjsko združenje borcev za vrednote NOB od upravljavcev zahtevalo odgovore na vprašanja, zakaj so kip Tita odstranili. Odgovorili so jim le, da je delo potrebno prenove. Gre sicer za delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića iz leta 1947, ki je več let stalo v Ljubljani, pozneje pa na Brdu pri Kranju med kipi socialističnega obdobja. 

Kot so pojasnili v javnem pismu, je bila zbirka skulptur v parku Brdo in dvorcu Brdo najbolj celosten prikaz kiparstva poznih 40. in 50. let na prostem v Sloveniji. "Šlo je za eno od redkih javnih zbirk kipov, pod katere so podpisani avtorji, kot so Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Tine Kos, Frane Kršinić, Boris Kalin, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stane Keržič in Stojan Batič. Gre za odlična, pomembna dela tega obdobja in vrhunske kiparje, nekateri od njih so bili tudi vplivni profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani," so poudarili.

Pojasnili so še, da je bila za likovno zbirko dvorca odgovorna Narodna galerija v Ljubljani, za vrtne kipe Zavod za varstvo kulturne dediščine, le Titov spomenik je sodil v zbirko Muzeja novejše zgodovine. 

Kot piše v pismu, je direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman posvojil vso zbirko in kot razlog za prestavitev navedel, da je bila zanemarjena. Na akademiji se bojijo, da 11 kipov iz zgodnjega povojnega obdobja niso konservirali oziroma restavrirali, saj da o opravljenih posegih ni nikakršnega poročila.

"Povsem so jih umaknili iz zaščitenega območja parka protokolarnega objekta Brdo. Tam so pustili samo en kip Zdenka Kalina in starejše delo Karla Putriha," so poudarili. Izpostavili so še, da potreba po konservatorsko-restavratorskih posegih nikakor ne opravičuje selitve kipov iz njihove parkovne lokacije na Gorenjskem. Pojavljajo se sicer tudi govorice, da je selitev v nekdanjo italijansko vojašnico začasna.

V ALUO menijo, da so kipe odpeljali v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer bodo na novo postavljeni in interpretirani ter ne bodo več na očeh politikov in drugih pomembnih gostov, ki so vabljeni na Brdo. "V Pivki bodo zgolj še bronasta trupla v depoju zgodovine, nič več živa zgodovinska pripoved o preraščanju partizanske borbe v delo povojnega časa s poudarjanjem tipiziranih figur časa," so zapisali. 

Opozorili so tudi, da naj bi bili deponirani kipi trenutno zgolj naloženi pred nekdanjo vojašnico. Najkasneje do jeseni pa naj bi jih razstavili v parku po avtorskem konceptu, ki ga snuje arhitekt Ira Zorko. "Kipi bodo, kot je videti, trdno privijačeni(!?). Zasnova zastavlja veliko mero dvoma v zgodbo o začasnosti njihove premestitve, potrebne zaradi preliminarnih preiskav in konservatorsko-restavratorskih posegov. V njenem ozadju je jasno berljiva želja po brisanju zgodovinskega in umetnostnega spomina ter skrunitev, čiščenje dela zgodovine parkovnega kompleksa Brdo," so prepričani na akademiji. 

Zato na ALUO v javnem pismu zahtevajo "zakonsko utemeljeno vrnitev kipov v parkovni kompleks protokolarnega objekta Brdo ali krajinsko, strokovno preverjeno in utemeljeno razvrstitev zbirke kipov v parkovnem območju Brdo in prenehanje grobega spreminjanja ter brisanja naše skupne umetnosti in zgodovine".