Črna kronika

Umor na Goričkem: obtoženi krivde ne zanika, a se z obtožnico ne strinja

Murska Sobota, 19. 01. 2023 15.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Tina Švajger
Komentarji
0

Na murskosoboškem sodišču je stekel predobravnavni narok zoper Mitjo Oreška zaradi umora izvenzakonske partnerice septembra 2021 na Goričkem. Da je 36-letnico umoril iz ljubosumja in na nizkoten način, tako, da jo je naprej davil, nato pa nezavestno do smrti zabodel, mu očita tožilstvo. Predlagane kazenske sankcije 19 let zapora 47-letnik ni sprejel. Dejanje sicer priznava, a ne na način, kot je navedeno v obtožnici.

Da je 47-letni Mitja Orešek 10. septembra lani v shrambi domače hiše v kraju Peskovci na nizkoten način umoril 11 let mlajšo izvenzakonsko partnerico – izhaja iz obtožnice, ki jo je na Okrožno sodišče v Murski Soboti danes vložilo tožilstvo. Orešek, po poklicu pek in voznik, doslej ni bil kaznovan, prav tako ga nikoli prej ni obravnavala Policija. Kruto dejanje je izvršil med prepirom, iz ljubosumja, ker si je njegova 36-letna partnerica dopisovala z drugim moškim. Stiskal jo je za vrat, nato pričel daviti z vrečko, ko pa je žrtev izgubila zavest, jo je zabodel v prsni koš, je naštevala okrožna državna tožilka Jana Rogan. V hiši sta bila takrat prisotna tudi njuna mladoletna otroka, stara pet in sedem let.

Obtoženi za umor partnerke na Goričkem ni sprejel predloga kazni za priznanje krivde.
Obtoženi za umor partnerke na Goričkem ni sprejel predloga kazni za priznanje krivde. FOTO: Tina Švajger

Za primer priznanja krivde mu je tožilstvo danes ponudilo kazen 19 let zapora. Na vprašanje sodnika Milana Regvata, ali vsebino obtožnice razume, je Orešek prikimal; nato pa dejal, da "se s tem ne bi strinjal" ter da po tej obtožnici krivde ne priznava. Da obtoženi ne zanika samega kaznivega dejanja, zanika pa krivdo za dejanje na način, kot je opisano v obtožnici – saj da mu tožilstvo očita hujše kaznivo dejanje, kot je bilo storjeno, je povedal tudi njegov zagovornik Mojmir Šafarič. Ta obtoženega brani po uradni dolžnosti.

Predlagal je še, da Orešku v nadaljevanju sodi sodni senat. "Obramba se ne strinja, da bi v zadevi sodil sodnik posameznik," je izpostavil Šafarič, ker da je primer preobsežen za enega sodnika.

Če bi obtoženi danes priznal krivdo, je tožilka predlagala kazen 19 let zapora. A ker tega ni storil, si bo prizadevala za obsodbo na za tretjino višje kazni. Policija je obtoženega sicer ovadila za uboj, a je tožilstvo obtožbe zoper njega zaostrilo. Po dejanju naj bi sicer sam poklical policiste, naj pridejo na njegov naslov, ker je umoril partnerko. O tem, kako bo postopala obramba, odvetnik zaenkrat še ne razkriva, a pričakovati je, da bo vztrajala, da ni šlo za umor, temveč uboj, za kar je zagrožena nižja kazen.

Glede dokaznih predlogov je tožilstvo vztrajalo pri teh v obtožnici, obramba pa je predlagala, da se v nadaljevanju procesa zasliši štiri priče. Med drugim tudi podjetnika, ki je v stanovanjsko hišo žrtve in obtoženega pred časom namontiral kamere, obema pa na mobilna telefona naložil tudi programe za spremljanje dogajanja v hiši. Do te opreme naj bi – zaradi varnosti – imela dostop oba. Dve priči, s katerima sta se Orešek in žrtev družila, naj bi po besedah zagovornika izpovedali, da 47-letnik ni bil ljubosumen, "kot se ga želi prikazati v obtožnici". Pred senat vabijo tudi njegovega brata, in sicer glede trditev ene od prič, ki da niso resnične. Predlagali so še zaslišanje dveh sodnih izvedencev ter vpogled v oba mobilna telefona – iz kopije vsebine, ki jo je obramba dobila, naj ne bi bili razvidni vsi podatki, ki bi podrobneje pojasnili razmerje med obtoženim in žrtvijo. S tem bi se namreč – tako odvetnik Šafarič – lahko dokazalo, da niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po obtožnici. V nasprotnem primeru – v kolikor obrambi vsa vsebina ne bo na voljo za vpogled – pa Oreškov zagovornik predlaga, da se to pokaže na glavni obravnavi. "Iz vpogleda in z zavarovanjem podatkov v mobilnih telefonih bo razvidno, kakšni so bili odnosi med partnerjema – ali so bili povod za dejanje," je dejal odvetnik.

Tožilstvo zaslišanju prič ni nasprotovalo – tudi sami si namreč prizadevajo za to, da se "v celoti razišče dejansko stanje". Sodnik Regvat pa je obrambo ob tem še povprašal, zakaj teh prič niso mogli navesti že v fazi preiskave. "Se še ni vedelo, kaj bo obtožnica očitala," je odgovoril Šafarič. Sodišče je nato ugodilo dokaznim predlogom tožilstva, prav tako obrambi vpogled v celotno vsebino telefona. Glede dokaznega predloga po vpogledu v mobilni telefon žrtve pa se bo sodišče izjasnilo naknadno. "Zaradi dejstva, ki je tehnične narave," je navedel sodnik. Telefon žrtve je namreč zaklenjen z geslom, za odklepanje pa bodo morali očitno najti nekoga z ustreznim računalniškim znanjem.

Glavna obravnava bo 16. februarja.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3