Prejšnji teden je kitajska agencija Xinhua ​poročala, da je lani število bralcev e-knjig preseglo 506 milijonov. Kitajsko digitalno založništvo se je lani povečalo za več 18 odstotkov, obrnilo se je 6 milijard evrov. Kitajske založbe so lani po podatkih zveze avdiovizualnih in digitalnih založnikov izdale več kot 400.000 naslovov. Po podatkih svetovalne družbe Beijing OpenBook se je spletna prodaja knjig na Kitajskem lani povečala za odstotek, v klasičnih knjigarnah pa za nekaj več kot 4 odstotke.

Kitajska akademija za založništvo je postregla s podatki, ki so jih zbrali v 162 kitajskih mestih v tridesetih regijah: kitajski bralci vseh starosti so lani brali več kot kot leto prej: v povprečju je posameznik v enem letu prebral 4,76 tiskane knjige in 3,3 e-knjige. Nekaj več kot 45 odstotkov anketiranih odraslih bralcev je povedalo, da raje berejo tiskane knjige, vendar jih je več kot 77 odstotkov knjige bralo tudi prek telefonskega zaslona, več kot 30 odstotkov pa je prek telefona poslušalo zvočne knjige.

Kitajski bralci so branju knjig lani namenili 21,05 minute na dan, kar je okroglo minuto več kot leta 2020. Več kot 70 odstotkov kitajskih bralcev je mlajših od 25 let, lani so v povprečju prebrali 10,93 knjige, kar je 0,22 odstotka več kot leto prej.

Chengdu z največ knjigarnami

Fizične knjigarne so se med pandemijo znašle v resnih težavah, saj so kupci knjige kupovali predvsem v spletnih knjigarnah. Lani so sicer zaznali povečanje prodaje za nekaj več kot 4 odstotke, a precej je k temu prispevala prodaja knjig ob praznovanju stote obletnice Kitajske komunistične partije, saj se je v primerjavi z letom 2019 prodaja v knjigarnah po podatkih družbe Beijing OpenBook znižala za 31 ­odstotkov.

V poročilu državne zveze za distribucijo knjig in periodike je navedeno, da so med pandemijo odprli nekaj več kot štiri tisoč knjigarn, od tega več kot 630 v Pekingu. Največ knjigarn na Kitajskem je v prestolnici province Sečuan Chengdu, več kot 3600.

V poročilu je tudi podatek, da je leta 2020 prenehalo delovati 1573 knjigarn, kar je mogoče povedati še drugače: z vsako novo knjigarno, ki se je odprla med letoma 2020 in 2021, je moralo zapreti vrata 2,6 knjigarne. Nasploh je med pandemijo kitajski knjižni trg doživel velike spremembe. Leta 2020 se je prodaja knjig prvič po letu 2015 zmanjšala, prodaja knjig po spletu pa se je v desetletju pred letom 2020 na leto povečala za več kot 20 odstotkov, lansko povečanje prodaje zgolj za odstotek so komentirali z mnenjem, da se je število kupcev stabiliziralo.

Le tri knjige z milijonsko prodajo

Po poročanju založniške revije Publishing Perspectives so podatki, ki jih navaja družba OpenBook, zajeti na podlagi analize več kot 80 odstotkov kitajskega knjižnega trga, saj sledijo najmanj 18.000 prodajnim mestom po državi in podatkom o prodaji več kot petih milijonov knjižnih naslovov.

Ugotovitvi, da si prodaja knjig v knjigarnah še ni opomogla, v spletnih pa je, kot kaže povečanje le za odstotek, zastala, je mogoče dodati podatek, da je bilo število novih naslovov na kitajskem knjižnem trgu lani podobno kot leto prej, novih številk ISBN je bilo 193.000.

Podatki za lansko leto kažejo, da se je povečalo število knjig, ki so jih prodali več kot sto tisoč izvodov, trije knjižni naslovi so šli med bralce v nakladi več kot milijon izvodov (leta 2020 se je tako dobro prodajala le ena knjiga), od sto do petsto tisoč izvodov so prodali 151 knjig, kar je več kot leta 2020, ko je bilo takih naslovov 113.

Je pa tem številkam treba dodati podatek, da so bili med 40 odstotki najbolje prodajanih leposlovnih knjig naslovi, ki so začeli pot med bralce najprej na spletu, kar je že lep čas značilno za vse azijske knjižne trge, kjer so že leta uspešnice literarna dela, ki izhajajo v nadaljevanjih, najuspešnejša pa pozneje izidejo tudi v tiskani obliki. Analiza prodaje knjig, ki so jo opravili v družbi OpenBook, je pokazala, da je bilo lani prodanih odstotek več knjig za otroke, najmočnejša kategorija znotraj tega segmenta so bile otroške knjige o znanosti, prehitele so leposlovne knjige za otroke.

Nadzorovana založniška pokrajina

V časniku Economist so poročali še o nekaterih nespregledljivih dejstvih o kitajskem knjižnem trgu: podjetje China Publishing Group, ki organizira mednarodni knjižni sejem v Pekingu, je lastnik 40 od 580 državnih založb, ki obvladujejo 14 milijard evrov vreden knjižni trg. Kljub temu obstaja tudi nekaj prostora za okrog 140 neodvisnih založniških hiš (ki si vsako leto pripravijo svoj sejem, abC Art Book Fair).

Ni odveč vedeti, da pekinška vlada založništvo natančno nadzoruje, številke ISBN dodeli le državnim založniškim podjetjem (okrog 200 neodvisnim zasebnim založbam vlada daje zgolj posebna dovoljenja za poslovanje), od katerih ima polovica sedež v Pekingu, preden gre v tisk, je vsaka knjiga cenzorsko pregledana.

Skladen s tem je tudi izbor Kitajske dobre knjige 2021, ki ga je 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, objavila agencija Xinhua: pod vodstvom vladnega centralnega oddelka za propagando je kitajsko združenje literarnih kritikov objavilo seznam 42 odličnih knjižnih naslovov z različnih področij, od založništva, humanističnih in družbenih znanosti do leposlovja, poljudnoznanstvenih naslovov in knjig za otroke, le dve knjigi pa sta se zavihteli na častno mesto. Njuna naslova: O zgodovini Kitajske komunistične partije in Kratka zgodovina Kitajske komunistične partije.