Tožbeni zahtevek, ki sta ga postavila kandidata za delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, po vsebini sicer ustreza pogojem za izpodbojno tožbo, s katero bi izpodbijala sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, pojasnjujejo pri sodišču.
Vendar pa so morali tožbeni zahtevek zavrniti, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za začetek in potek upravnega spora. Kot pojasnjujejo, tožnikoma sklep vlade z dne, 25. maja, ni bil vročen in sta zato tožbo vložila prezgodaj.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je 1. junija začelo delovati, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav delegiranih tožilcev nista predlagali Finska in Slovenija. Finska je medtem z EPPO že dosegla dogovor, Slovenija pa ne. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred dnevi izrazil zaskrbljenost, ker Slovenija še ni uspela imenovati dveh delegiranih tožilcev v okviru EPPO.
Sodišče je v obrazložitvi še napisalo, da so tako tožnika kot vlada in ministrstvo za pravosodje potrdili, da sklep ni bil vročen. Sodišče je namreč pristojno za presojo dokončnih upravnih aktov, če ta ni bil vročen, pa akt še ni postal dokončen. Pri tem opozarja, da čeprav sta tožnika za sklep vlade izvedela na drug način, to ni pravno relevantno in ne predstavlja dokončnega upravnega akta, o katerem bi lahko podalo presojo.
Tožnika sta sicer v tožbi poudarila, da sta od vlade in ministrstva zahtevala vročitev sklepa. Glede pridobivanja upravnih aktov je sodišče spomnilo, da lahko tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva vročitev upravnega akta. Opozorilo pa je še, da medtem ko tožnika zatrjujeta, da je sklep vlade upravni akt, vlada to zavrača. Do tega pa se sodišče ni opredelilo. Tožnika se lahko na danes objavljeno odločitev še pritožita.
Možnost tožbe zoper sklep vlade je na pobudo državnotožilskega sveta sicer obravnavalo tudi državno odvetništvo, a se za to ni odločilo, saj je upoštevalo, da je upravni spor oziroma na njegovi podlagi izpeljan sodni postopek v prvi vrsti namenjen pravnemu varstvu položaja posameznika. Pravno sredstvo pa lahko po njihovem prvenstveno uveljavljata predlagana kandidata.
Vlada se je konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Namesto tega je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za omenjena položaja. Tedanja ministrica Lilijana Kozlovič je zaradi tega odstopila.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.