Odkrili obeležje izbrisanim kot opozorilo na nezakonit izbris

Direktorica centra Rog Nataša Zamida je pojasnila, da je Park izbrisanih v celoti dostopen javnosti, obeležje pa ni le spomenik, ampak gre za predmet urbane opreme. "Gre za obeležje, ki je namenjeno temu, da ga uporabljamo, da lahko nanj otroci splezajo, da se lahko ob njem fotografiramo, da ni ne preveliko ne premajhno, da se ob njem vsi v parku počutijo dobro," je naštela.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dejala, da si država ne more šteti v ponos, da je "kalvarijo izbrisanih" reševala skoraj 30 let in da še danes ni popolnoma rešena. "Naj bo ta park in to obeležje majhen obliž na to rano, naj bo vsaj simbolika, naj se tukaj družijo ljudje dobrih misli, dobrih src in dobre energije, vam dajejo podporo in se pogovarjajo o tem, kako naj se takšne stvari nikoli več ne ponovijo," je dejala izbrisanim. Ob tem jim je obljubila, da si bo prizadevala, da se bodo krivice dokončno odpravile v čim krajšem času.

Lani se je takratni predsednik republike Borut Pahor sicer opravičil za izbris. "Z opravičilom predsednika Pahorja v imenu države ob 30. obletnici izbrisa se je simbolno zaključilo obdobje zanikanja in relativizacije izbrisa, danes pa kolektivni spomin dobiva svoj simbol in svojo podobo," pa je povedala direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel.

Vlado je v nagovoru pozvala, naj k izbrisu pristopi celovito, naj poskrbi za ohranjanje spomina in naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da je izbris največja tragedija samostojne Slovenije, taka krivica pa se ne sme nikoli več ponoviti.

Odprtja obeležja so se danes udeležili tudi številni izbrisani. Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak je dejal, da je odprtje spomenika zgodovinski dogodek. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević pa je povedal, da izbrisani spomenika ne sprejemajo kot opravičilo, ampak kot opomin "sedanjim in bodočim oblastem in sedanjim in bodočim generacijam, da se kaj takega ne zgodi več".

Prireditev sta povezovala izbrisana Katarina Keček in otrok izbrisanih Ratko Stojiljković. Keček je dejala, da spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na "krvavo rano izbrisanih". Stojiljković pa je dejal, da se je kot otrok izbrisanih od leta 1992 soočal z institucionalnim rasizmom, ki še danes pušča močan odtis na našem šolskem in družbenem sistemu.

Ob odprtju so si govorci izmenjali tudi nekaj očitkov. Jankovića je zmotilo, da se Nataša Posel ni zahvalila njemu kot županu, ker da spomenika brez mestne uprave ne bi bilo. Omenil je tudi očitke nekdanjih Rogovcev o rušitvi Tovarne Rog. Stojiljković pa kot nekdanji uporabnik Roga meni, da je rušitev Roga največji izbris na področju kulture, krivec tega izbrisa pa da je Zoran Janković.

Odkritja spomenika so se danes med drugim udeležili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar ter ljubljanski podžupani in mestni svetniki.

Nekdanja slovenska skupščina je ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o tujcih in o državljanstvu. V skladu s slednjim so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za tiste, ki tega niso storili, je 26. februarja 1992 začel veljati zakon o tujcih in država jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.

DZ je zaradi ustavnih odločb iz let 1999 in 2003 oktobra 2003 sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki jim je omogočal prejetje odločb o priznanju stalnega prebivanja v Sloveniji. A ker je zakon leta 2004 padel na referendumu, so jim odločbe začeli izdajati neposredno na podlagi ustavne odločbe.