Ukrajina in mednarodna skupnost referendumov ne priznavata. Foto: EPA
Ukrajina in mednarodna skupnost referendumov ne priznavata. Foto: EPA

"V bližnji prihodnosti bodo sledili ukrepi za uresničitev teženj prebivalcev Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja po združitvi z Rusijo," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Kot je dodalo, so referendumi v štirih ukrajinskih regijah potekali v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Prebivalci Doneškega bazena in južne Ukrajine so uresničili svojo zakonsko pravico do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino ZN-a, mednarodnimi akti o človekovih pravicah iz leta 1966, Helsinško sklepno listino iz leta 1975 in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča (ICJ) v zvezi s Kosovom z dne 22. julija 2010, ki je potrdilo dejstvo, da enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši mednarodnega prava," je še navedlo ministrstvo.

Voditelj samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Foto: Reuters
Voditelj samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Foto: Reuters

Proruske oblasti v okupiranih ukrajinskih pokrajinah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje so po referendumih, na katerih se je prebivalstvo po njihovih navedbah izreklo za priključitev Rusiji, ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvale k priključitvi.

V Hersonu so proruske oblasti že zaprosile za priključitev Rusiji. Vodja ruske administracije na območju Vladimir Saldo je objavil pismo na Telegramu, v katerem je zapisal, da so se prebivalci pokrajine odločili za "zgodovinsko izbiro" v korist Rusije.

"Prebivalci ljudske republike Lugansk so izvolili sijočo in cvetočo prihodnost," je prek Telegrama sporočil voditelj samooklicane Ljudske republike Lugansk Leonid Pasečnik in pri tem poudaril, da ukrajinska vojska že osem let napada tamkajšnje prebivalce.

Kot zadnja pa sta se na Putina obrnila še vodji proruskih oblasti v Donecku in Zaporožju. Pri tem je vodja proruskih oblasti v Zaporožju Vladimir Rogov izjavil, da prebivalce Zaporožja navdihujejo junaška dejanja ruskih vojakov in poudaril, da se želijo uradno priključiti Rusiji.

Izidi referendumov v ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, kažejo na prepričljivo in pričakovano podporo volivcev za priključitev Rusiji. Po preštetju vseh glasovnic je v Donecku za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih okupacijskih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa več kot 87 odstotkov.

Ruske oblasti so medtem sporočile, da bosta oba domova ruskega parlamenta o priključitvi regij odločala v ponedeljek in torek. Putin pa naj bi po pričakovanjih njihovo priključitev razglasil predvidoma v petek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Štetje glasov na priključenem Krimu. Foto: Reuters
Štetje glasov na priključenem Krimu. Foto: Reuters

Zahod referendume ocenjuje za neveljavne

Ukrajina in Zahod referendume označujeta za neveljavne in nezakonite, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov. Njihovih izidov ne bo priznala niti ruska zaveznica Kitajska.

Opazovalci so v preteklih dneh opozorili na številne primere, ko so bili prebivalci zasedenih ozemelj prisiljeni glasovati na referendumu.

Putin napovedal popolno zaščito Rusije

Ruski predsednik Putin je že pred referendumi poudaril, da bodo pokrajine po priključitvi pod "popolno zaščito" Rusije, in napovedal, da bo na morebitne ukrajinske napade na teh ozemljih Moskva odgovorila "z vsemi razpoložljivimi sredstvi". Iz Kremlja prihajajo tudi izrazi pripravljenosti na uporabo jedrskega orožja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je referendume na okupiranih ozemljih v Ukrajini označil za farso in napovedal, da bo Ukrajina branila svoje državljane na vseh zasedenih območjih.

Kijev poziva k povečanju vojaške pomoči

Ukrajina je po izvedbi referendumov na okupiranih območjih pozvala Evropsko unijo, zvezo Nato in skupino G7 k občutnemu povečanju vojaške pomoči.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je EU, Nato in skupino sedmih najrazvitejših držav pozvalo k takojšnjemu in občutnemu povečanju pritiska na Rusijo, vključno z uvedbo novih sankcij, in k povečanju vojaške pomoči Ukrajini.

Ministrstvo je navedlo, da potrebujejo "tanke, bojna letala, oklepna vozila, topništvo dolgega dosega in protiletalsko ter protiraketno obrambno opremo".

Vse države in mednarodne organizacije je Kijev pozval k takojšnji obsodbi nezakonitih dejanj Kremlja na začasno zasedenih ukrajinskih ozemljih in k povečanju izolacije Rusije.

Združeni narodi ne bodo priznali referendumov

V New Yorku je zaradi referendumov o priključitvi Rusiji na okupiranih območjih Ukrajine potekalo zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Združeni narodi izidov ne bodo priznali, ne priznava jih niti ruska zaveznica Kitajska.

Generalna podsekretarka ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je Varnostnemu svetu povedala, da Združeni narodi ostajajo polno zavezani suverenosti, enotnosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Sorodna novica Ruski mediji: Na referendumih večina glasovala za priključitev Rusiji

Glede na izjavo predstavnika Kitajske na zasedanju Varnostnega sveta jih ne sprejema niti Peking. "Naše stališče do ukrajinskega vprašanja je jasno. Treba je spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav," je dejal veleposlanik Džang Džun.

Referendume je obsodila tudi Evropska unija. "EU obsoja izvedbo nezakonitih referendumov in njihov ponarejeni izid. To je še ena kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ob sistematičnih zlorabah človekovih pravic," je tvitnil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Lažni referendumi. Lažni izidi. Ne priznavamo ne enega ne drugega," pa je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Zasedanja Varnostnega sveta ZN-a se je na daljavo udeležil tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ki je dejal, da ruske sile na zasedenih ozemljih mobilizirajo prebivalce v rusko vojsko. "Priključitev ukrajinskih ozemelj je poteza, zaradi katere je ruski predsednik Vladimir Putin sam proti vsemu človeštvu," je dejal Zelenski. "Zdaj mora vsaka država na svetu poslati odločen signal," je dodal in izrazil zaupanje v Varnostni svet ZN-a, da bo ukrepal.

Resolucije ne bo, ker ima Rusija pravico veta

ZDA skupaj z Albanijo pripravljajo resolucijo ZN-a za obsodbo referendumov, vendar ima Rusija kot stalna članica VS-ja ZN-a pravico veta. Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je sicer zatrdila, da bodo predlog resolucije za obsodbo lažnih referendumov vložili, ker bi odprli Pandorino skrinjico, ki je ne bo več mogoče zapreti. "Če se bo Rusija skušala zaščititi v Varnostnem svetu, bomo predlog resolucije poslali v Generalno skupščino ZN-a, ki bo morala Moskvi poslati jasno sporočilo," je dejala.

Glasovanje v Mariupolju. Foto: Reuters
Glasovanje v Mariupolju. Foto: Reuters

Zelenski: Ukrajina se po referendumih ne more več pogajati z Rusijo

Zelenski je dejal, da se Ukrajina po referendumih ne more več pogajati z Rusijo. "Nov poskus odvzema ukrajinskega ozemlja po krimskem scenariju pomeni, da se s sedanjim ruskim predsednikom nimamo kaj pogovarjati. Ljudje morajo izpolnjevati kose papirja pred cevmi avtomatskih pušk. Izidi tako imenovanih referendumov so bili pripravljeni vnaprej," je dejal.

Vučić: Srbija ne bo priznala ruskih priključitev

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem sporočil, da Srbija ne more in ne bo priznala priključitve štirih regij na vzhodu Ukrajine Rusiji. "Mi ščitimo svojo ozemeljsko celovitost in v našem interesu je, da ščitimo ozemeljsko celovitost mednarodno priznanih držav, to je za nas ključno," je poudaril.

Dodal je, da bi Srbija s priznanjem priključitve izgubila argumente glede Kosova, katerega neodvisnosti ne priznava, ter spoštovanje v mednarodni skupnosti.

Vučić velja za zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, Srbija pa zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini, ki jo je sicer obsodila.

Da Beograd vztraja pri svojem stališču glede sankcij proti Rusiji, je zatrdila tudi srbska premierka Ana Brnabić. Po pogovorih z japonskim premierjem Fumiom Kišido v Tokiu je še dejala, da ima Srbija za to utemeljene razloge. Ob tem je poudarila, da se je Beograd pridružil resolucijam Združenih narodov in deklaracijam EU-ja ter obsodil rusko invazijo v Ukrajini.

Kaj sledi po spornih referendumih v Ukrajini?