Čeprav so videti ljubke, so lahko izredno nevarne

Kot so nam pojasnili na sežanski izpostavi Zavoda za gozdove, se gosenice iz jajčec izležejo že v septembru, nato pa se prek zime prehranjujejo na drevesu in rastejo. Nevarne so po drugi levitvi (od tretje razvojne faze naprej od petih), ko jim zrastejo ožigalne dlačice. To je v obdobju med novembrom in aprilom. Gosenice zimo preživijo v zapredkih na drevesu, ko pa se otopli, pa se ponovno aktivirajo. Spomladi, navadno v marcu in  aprilu, se v procesiji spustijo na tla in iščejo mesto za zabubljenje. To pa je čas, ko ljudje pridemo najpogosteje v stik z njimi in so nam najnevarnejše.

Gosenice so na hrbtni strani črno sive z rdečo progo, po trebuhu pa so rumene. Telo gosenic je pokrito s številnimi strupenimi ožigalnimi dlačicami, ki so obrambni mehanizem pred napadalci.

Gosenice najprej obžrejo iglice na veji z zapredkom, kasneje napadejo sosednje veje in pri manjših drevesih cele krošnje. Če hrane zmanjka na prvem drevesu, se preselijo na drugo in si tam zgradijo nov zapredek. Na posameznem drevesu je lahko tudi do 30 gnezd. Obžrte veje so lahko popolnoma gole, ali pa na njih ostanejo posamezni štrclji obžrtih iglic, ki se kasneje posušijo, zatem pa se posušijo cele veje in ob močnem napadu tudi drevo. Poškodovana drevesa ali veje si ponavadi opomorejo, napad pa za drevje pomeni zmanjšanje prirastka in povečano občutljivost za sekundarne škodljive organizme, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. 

Škodljiv za ljudi, živali in drevesa

Pred njihovo nevarnostjo opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), saj imajo gosenice prelcev na telesu drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice, ki vsebujejo toksin (strupene beljakovine), ki povzročajo sproščanje histamina. Dlačice lahko pri ljudeh škodljivo delujejo na kožo, oči, dihala in lahko sprožijo sistemsko alergično reakcijo, opozarjajo.

Pri stiku s kožo dlačice povzročajo vnetje, gosenični dermatitis. Vnetje se kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčasti. Pri stiku z očmi ali dihali pa povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Zabeležili so tudi že nekaj hudih alergičnih reakcij (anafilaktičnih šokov) pri ljudeh, ki so bili močno izpostavljeni gosenicam.

Kot navajajo na NIJZ, se obolenja pojavljajo posamično ali v izbruhih. Pojavljajo se lahko skozi celo leto, saj jih lahko povzroči tako stik z živimi kot mrtvimi gosenicami ali gnezdi. Posebej občutljivi so otroci in starejši ljudje. Posledice stika s strupenimi ožigalnimi dlačicami gosenic pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca zdravimo simptomatsko (lajšanje težav). Težave običajno trajajo nekaj dni. Pogosto je potrebna zdravniška pomoč.

Izkušnja bralke Suzane

Z nami je svojo zgodbo delila bralka Suzana. Kot je dejala, je v stik s strupenimi dlačicami gosenic prišel njen sin. "Takrat je bil star približno tri leta. Od tega je že zelo dolgo, kar 26 let," pripoveduje in dodaja, da se je vse skupaj zgodilo na sprehodu z vrtcem, ko je njen sin očitno zagledal gosenice in se jih dotaknil. "Bil je zabuhel v obraz, rdeč, videti pa je bil dejansko kot, da je bil pretepen," sinovo reakcijo na strup opisuje Suzana in dodaja, da je na srečo vse kmalu izzvenelo brez posledic. 

Kako postopamo, če pride do stika?

Oblačila, na katerih predvidevamo, da so dlačice gosenic, najprej posesamo s sesalnikom in jih nato previdno slečemo, da čim manj dlačic pride v stik s kožo. Oblačila nato operemo ločeno od ostalega perila. Prizadeto kožo na srbečih mestih prelepimo in odlepimo s samolepilnim trakom, da odstranimo dlačice. Nato kožo speremo z milom in vodo, razdraženo kožo posušimo brez dotikanja (na zraku ali s sušilnikom za lase s hladnim zrakom). Srbeče mesto hladimo z ledom, po potrebi obiščemo zdravnika (pri pregledu zdravnika obvestimo o stiku z gosenicami).

Med živalmi so najbolj na udaru psi

Sprevode gosenic začnemo opažati na začetku pomladi. Že prvi dvig temperature jih namreč spodbudi, da začnejo zapuščati gnezda in iščejo hrano ter prostor za zabubitev. Vsako leto v začetku pomladi veterinarji in različna društva ljubiteljev psov opozarjajo pred nevarnostjo, saj ima kar nekaj lastnikov psov slabe izkušnje. 

Veterinarji opozarjajo, da kljub številnim opozorilom letno obravnavajo kar nekaj primerov ranjenih živali, najpogosteje gre za pse, ki med sprehodom med ovohavanjem tal pridejo v stik z gosenicami. Najbolj so na udaru njihovi smrčki in oči, če gosenico poližejo ali celo pojedo, pa imajo hude poškodbe v ustni votlini in v prebavnem traktu.

Strupene dlačice lahko prizadenejo tudi konje, govedo in divje živali. Neposreden stik s strupenimi dlačicami gosenic bodisi pri zaužitju ali vdihu namreč povzroči močno otekanje in vnetje sluznice ustne votline in jezika. Ko pride pes v stik s strupenimi dlačicami, lahko brez veterinarske pomoči tudi umre zaradi zadušitve. Dlačice, ki pridejo v ustno votlino, povzročijo postopno odmiranje tkiva, kužkom lahko zaradi tega odmre del jezika. Pri tem ni nujno, da pes poliže živo gosenico, v stik z dlačicami lahko pride na živali ali na tleh.

Kako prepoznate znake zastrupitve pri živalih?

Ker so med najbolj izpostavljenimi prav psi, bodite pri svojih ljubljenčkih pozorni predvsem na naslednje znake: živčnost, pogosto požiranje, praskanje s tačkami po gobčku in povečano slinjenje. Po nekaj minutah se pojavi oteklina gobca in jezika.

Žival ima lahko zaradi otečenega jezika težave z dihanjem, pojavi pa se lahko tudi cianoza (modro obarvanje) jezika zaradi oteženega odtekanja krvi in odmiranje tkiva na prizadetem področju. Če je žival gosenico zaužila, se bosta pojavila bruhanje in driska. 

Lahko pa dlačice, ki jih včasih raznaša tudi veter, pridejo v stik z očmi. Takrat pride do vnetja očesnih vek in očesnih veznic – žival težko odpre oči in pogosteje mežika. 

Veterinarji še opozarjajo, da je največ opisanih primerov stika z gosenicami sicer pri psih, vendar ne smemo pozabiti niti na mačke, saj jih lahko radovednost in lovski nagon privedeta do tega, da pridejo v kontakt z gosenicami. Pri mačkah so klinični znaki podobni kot pri psih.

Takoj poiščite veterinarsko pomoč

Veterinarji opozarjajo, da je okrevanje živali v veliki meri odvisno od hitrosti nudenja veterinarske pomoči. Kot prvo pomoč svetujejo, da prizadeto mesto čimprej sperete s toplo vodo. Nikar ne drgnite prizadetega mesta, ker lahko zadeve še poslabšate, saj se dlačice gosenice ob tem lomijo in prihaja do dodatnega sproščanja toksina.

Pri veterinarju bo žival dobila podporno zdravljenje s protivnetnimi zdravili in antihistaminiki ter tekočinsko terapijo in zaščito za želodec, po potrebi bo veterinar dodal antibiotik. 

Zadnja leta povečana populacija pinijevega sprevodnega prelca

Na vprašanje, ali so letos opazili povečano populacijo sprevodnega prelca, na Gozdarskem inštitutu Slovenije odgovarjajo, da povečano populacijo pinijevega sprevodnega prelca opažajo predvsem v zadnjih nekaj letih. "Letos znakov, ki bi kazali na številčno namnožitev te vrste, zaenkrat nismo zaznali." 

Sprevodni prelec se lahko pojavi marsikje po Sloveniji. Hrastov sprevodni prelec je razširjen v hrastovih gozdovih, njegove gosenice so aktivne od maja do sredine julija. Pinijev sprevodni prelec se najpogosteje pojavlja na Primorskem, na Krasu. V zadnjih letih pa opažajo tudi širjenje vrste proti višjim nadmorskim višinam. Prav gosenice pinijevega prelca se pojavljajo na tleh v toplih dneh meseca marca, zato bodite te dni še posebej previdni.