Gospodarstvo

Tudi poslanci iščejo rešitev za kreditno (ne)sposobnost prebivalstva

, 17. 01. 2023 18.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Komisija DZ za nadzor javnih financ je banke in Banko Slovenije pozvala k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.

Na seji, ki je bila sklicana na pobudo Združenja bank Slovenije (ZBS), je bančni sektor opozoril na pomanjkanje dialoga Banke Slovenije o regulatornih ukrepih, ki so v nacionalni pristojnosti.

Banka Slovenije
Banka Slovenije FOTO: Bobo

Direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je izpostavila razmeroma visoke kapitalske zahteve pri stanovanjskih posojilih, zavarovanih s hipoteko, ki jih je centralna banka uvedla z novim letom, pa niso ta posojila visoko tvegan del portfelja posojil bank. Poleg tega makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja prebivalstva po njenih besedah omejuje kreditno sposobnost le na posameznike z nadpovprečno plačo.

Pogoji so se med drugim zaostrili z zvišanjem minimalne plače. V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora namreč potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar je doslej znašalo 816,79 evra, po zvišanju minimalne plače pa 914,55 evra. Za vsakega otroka mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.

"Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni," je bil predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja. Menil je, da bi morali z ukrepi, ki so mogoči na nacionalni ravni, izboljševati pogoje za slovenska podjetja in gospodinjstva, ne pa jih poslabševati.

Banke opozarjajo tudi, da se zaostrujejo pogoji na trgu kapitala tako glede dostopa kot stroškov. Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) – evropski ukrep, namenjen temu, da se banke ne bi več reševalo z javnimi financami – ki jih morajo banke zagotavljati z izdajo obveznic na mednarodnih trgih, ne pa na primer v obliki depozita, še dodatno znižujejo razpoložljivost kapitala, ki je potreben za zmožnost kreditiranja gospodarstva.

Brodnjak je dejal, da so imeli velike težave z izdajo obveznic za izpolnjevanje zahtev MREL, trajalo je več kot leto dni, stroški pa so visoki, obrestna mera pri zadnji obveznici je 11 odstotkov. "Banke smo prelikvidne, imamo za 10 milijard evrov likvidnostnih rezerv, ki pa jih zaradi MREL in kapitalskih zahtev ne moremo dati za kredite," je poudaril.

Menil je tudi, da bi morala Slovenija v Bruslju doseči, da zahteve glede MREL ne bi veljale enako za vse banke v Evropi, saj da je poslovni model bank v Sloveniji precej drugačen od poslovnega modela velikih zahodnih bank. Zahteva po izdaji obveznic na mednarodnem trgu po njegovih besedah vodi v ponovno odvisnost bank ob mednarodnih trgov. "To je ekonomska kolonizacija," je prepričan.

Tudi član uprave Nove KBM Matej Falatov je dejal, da so obveznice, povezane z MREL, velik trn v peti bančnemu sistemu. Nova KBM jih bo morala letos pridobiti, je povedal in ocenil, da bodo obresti nanje presegale 10 odstotkov. "Če se bomo morali zadolževati težko in po enormnih cenah, bo težko zagotavljati kapital," je opozoril.

Povišana tveganja v bančnem okolju

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da je bančni sistem v ugodnem položaju in ni bojazni, da bi bilo kaj narobe. So pa vsa tveganja v bančnem okolju povišana, najbolj makroekonomsko, kreditno in obrestno.

Banka Slovenije je decembra ob predstavitvi aktivacije omenjenih blažilnikov dejala, da je ukrep previdnostne narave, in sicer zaradi pričakovane umiritve gospodarskih gibanj. Dolenc je danes dejal, da od nabora ukrepov izbirajo tiste, ki so primerni za naše okolje in da so podobni kot ukrepi v podobnih državah.

Poudaril je, da so banke lani dobro poslovale, skupni dobiček pred davki je znašal okoli 500 milijonov evrov, kapitalska ustreznost je bila višja kot v povprečju v monetarni uniji. Rast kreditiranja je bila med najvišjimi, skupni obseg kreditov je narasel na 27 milijard evrov. Banke pa bi lahko ob nespremenjenih ukrepih Banke Slovenije odobrile še za šest milijard evrov posojil.

Če bi bilo treba, bi lahko Banka Slovenije kapitalske blažilnike sprostila praktično čez noč, je dejal, in kreditni potencial povečala za 10 milijard evrov.

Zadravec Caprirolova in Brodnjak sta opozorila, da se Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih ne bi smela zanašati na agregatne statistične številke. Vodja ZBS je tudi izpostavila, da so posamezniki prisiljeni v plačevanje tudi 800 evrov mesečno za najemnino za luknjo, ne smejo pa dobiti posojila z obrokom 500 evrov mesečno za večje stanovanje.

Presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni

Dolenc je bil edini od članov sveta Banke Slovenije, ki so se seje udeležili. Kot je pojasnil predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), so sicer vabili vse člane, da bi lahko tudi dva člana, ki da se nista strinjala z uvedbo zaostrenih zahtev, predstavila svoje stališče.

Člani komisije niso zanikali, da je Banka Slovenije samostojni organ, so bili pa presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni, in pozvali k dogovoru za pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu.

Odplačevanje kredita
Odplačevanje kredita FOTO: Shutterstock

Jožef Horvat (NSi) je med drugim menil, da je treba najti način za sprostitev depozitov za kreditiranje in razvoj gospodarstva. Monika Pekošak (Svoboda) je dejala, da je treba najti srednjo pot in razmisliti o prilagoditvi regulacije. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da sedanje zvišanje minimalne plače glede na zakonske določbe stoji in da se z vprašanjem kreditne sposobnosti srečamo vsakič, ko se dohodki družinam, na primer ob zvišanju otroških dodatkov, povečajo, pa te težave nismo sposobni rešiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da ministrstvo pristojnosti glede teh ukrepov nima in tudi dejala, da veliko manevrskega prostora pri prenosu direktiv ni. Na podlagi podatkov Banke Slovenije ministrstvo ocenjuje, da lahko banke vse regulatorne zahteve izpolnjujejo in da zaenkrat ni potrebe po zakonskih spremembah, s katerimi bi na primer z državnimi poroštvi zagotovili kreditiranje. Bodo pa stanje spremljali in ustrezno ukrepali, če bo treba, je dodala.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (43)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
18. 01. 2023 20.36
+2
?cudno.sj oni so usi kreditno ..kajze
PATRIOT-SLO
18. 01. 2023 12.46
+0
Vse je to NAMENSKO,..cilj je ENOTNI dohodek, ki ga propagira banda iz WEF, OSCE,..
flojdi
18. 01. 2023 20.40
-2
.kaksen enotni dohodek ? /pa saj to ne bi bilo nic slabega ! /se spominjam obiska enega predavanja v eni knjiznici.en cowk zna neki..drug neki druzga..noben ne zna vsega..le v sodelovanju vseh lahko bivamo vsi. Zakaj torej je delo nekoga tako zelo preplacano..nekoga drugega pa tako zelo podplacanega..EJ
Michel Franco HD
18. 01. 2023 10.39
+3
Torej banke niso v lasti države pika. Bankirje ne zanimajo njihovi komitenti pika. Če bankam za gusti bodo od države dobile dokapitalizacijo iz proračuna v katerega vplačujejo ta isti njihovi naivni komitenti. Pol pa greš v avstrijo in tam odpreš račun pa ti delodajalec reče da tam pa ne more nakazovati plače!!!
JApajaDAja
18. 01. 2023 10.48
+1
včeraj ni poslušal govor brodnjaka iz nlb na tem odboru-vse je razložil,tudi tisti, ki pojma o pojmu nimajo so ga morali razumeti!
Betuul
17. 01. 2023 20.29
+2
Ja ! Socialno pomoč dvignit!?👩‍🎤Da bomo lahk dobil kredit in pika kartico!?☹️
devlon
17. 01. 2023 20.25
+0
Ok...torej lahko dobim jurja kredita na mesc pa še malo. Ceprav ga nikol nisem mel. Itak, da ga zdaj ni za vzet, še huje je pa, ce si ga nit ne mores..
flojdi
18. 01. 2023 20.42
.nic ni hudega..ce ne more kdo do kredita./
flojdi
18. 01. 2023 20.45
+1
.huje je ..ko jih eni dobijo..pa so jim odpisani./na mojih 11jojrov pa niso nekje mogl pocakat in so se mi vsedl na racun..seveda z lusnimi stroski vreT..
SigmaP40
17. 01. 2023 20.19
-3
A poslanci a la. B. Grims, ki se še lasne sence boji???
rogla
17. 01. 2023 20.33
+3
LocoCoko
17. 01. 2023 20.11
-2
Pošteno bi bilo, da se socialna pomoč dvigne za 200€,ker upravičenci sploh ne dobijo kredita...
Betuul
17. 01. 2023 20.10
+5
Pol pa še hipoteka! Eno tako l. 1940!🥸Polna skladišča ; denarja nič; gospodarska kriza in zalaganje vojne med R/UA!? 😳Izid je znan!? bo poknal še po nas!?🥸🥸
tali?ni tom
17. 01. 2023 20.09
+2
po moje bi morali poslanci in vlada iskat rešitev da folk nebi rabu pufov jemat! vse ostalo je agenda davosa,amerike in ostalih elit!
Potouceni kramoh
17. 01. 2023 19.56
+3
Težko bodo vse naše banke živele v bodoče če ne bodo še napreji cuzale svojih strank ki brez kredita ne morejo nič kupit.
Eastman
17. 01. 2023 19.52
+4
Lepo banke med vrsticami pojasnijo, da se jim gre le za to da,bi lahko spet kreditirale in sluzile z obrestmi...za kreditojemalce se jim posteno povedano je.....
Misika1967
17. 01. 2023 19.46
+6
Poberimo prihranke pa naj vse pripade,da imajo.take finte. Mlada druzna.lahko da za stanarino 500 in vec plus poloznice pa nikogar ne zanima kako zivijo.
User587124
17. 01. 2023 19.36
+8
Ukinite vse ukrepe glede kreditne sposobnosti. Tako kot v ZDA. Zavarujes s hipoteko, ce ne placas pohopsajo stanovanje. Nekdo z 1500€ bo naredil vec v zivljenju kot nekdo s 3000€ place. To ni merilo kreditne sposobnosti. A kuhas, jes po restavracijah, kadis? Nosis Lidl oblacila ali Gucci?
Zentrum
17. 01. 2023 19.40
+6
Dogajanja v ZDA med 2007 in 2011. Pa veselo branje ti želim.
bronco60
17. 01. 2023 19.34
+4
Naj zaposlijo bančnike iz let 2007-2010, oni so bili radodarni z krediti.
urib1
17. 01. 2023 19.29
+8
Od česa pa bodo banke živele, če ne bodo dajale kreditov in potem dobivale obresti? Aja sem pozabil, da so krepko dvignile obresti in bodo ta denar pobrale od obstoječih kreditov. Meni so poslali obvestilo, da se mi obrok dvigne iz 420 na 540 eur.
Eastman
17. 01. 2023 19.52
+2
okinse
17. 01. 2023 19.26
+9
Mene pa zanima kdaj bodo začeli kreditirat gospodarstvo, ki se še prebija iz prejšnje krize in ga tarejo še koronski problemi. Ne rabimo obljub in polnih ust pomoči milijonov, ki so se razdelila strankarskemu podzemlju. Kdaj se bo pomagalo tržnemu gospodarstvi, ki ni prisesan na politične seske vseh strank. Nekateri levo in drugi desno. Sploh ni važno! Preživeli smo tri mesece, ja imeli smo zalogo da smo to financirali. Na žalost je vse trajalo več kot dve leti in se nadaljuje v drugo umetno krizo fanatikov, ki globalno manipulirajo z vsem samo zaradi dobička. Kdaj bodo tržna poštena podjetja prišla do veljave in spoštovanja? Nismo vsi enakopravni in ni vse za v isti koš! Mislim pa, da nosimo glavnino donosa zaradi katerega se vse skupaj vrti naprej.
Blue Thunderstorm
17. 01. 2023 19.21
+5
Postali bomo druga Švica je nekoč izjavil Lojze Peterle, no, on jo ima komunist farski, raja pa crkuje na obroke!
vlahov
17. 01. 2023 19.21
+8
65% Slovencev je revežev oziroma 1.300.000. Janoković dela kar hoče ( gradi spomenik Kitajski ) , vlada podpira Iran , Rusijo , Kitajsko diktaturo ko v UN , že trtjič voli proti izraelu . Cela EU pa Za Izrael . Država ni Blagoslovljena in kot taka tarča malopridnih politikov.
vlahov
17. 01. 2023 19.17
+0
Naj gradi država
Lombardo
17. 01. 2023 19.08
+2
Saj vcasih je dobil kredit vsak, potem ste narecdili, da ga lahko samo... Zakaj postavljate ne zivljenske pogoje? Naj ga vzame kdor hoce, zavarovanje,/ hipoteka... in ce ne gre se ga vzame in proda.
Zentrum
17. 01. 2023 19.18
-1
To se je že poskusilo v preteklosti in ugotovilo se je, da ljudje preprosto niso dovolj odrasli, da bi jim lahko prepustili kreditiranje brez regulacije. Žal.