V Inštitutu 8. marec so še pred glasovanjem DZ o njihovem predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države izrazili veselje, da se je koalicija z napovedano podporo zakonu držala predvolilne obljube. Zakon v prejšnje stanje vrača spremembe 11 zakonov v času vlade Janeza Janše.
Predlog zakona se je "v glavah inštituta" začel pripravljati novembra, je na novinarski konferenci dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. "Spraševali smo se, kako bi bilo mogoče zaustaviti občutke nemoči, ko je prejšnja oblast teptala demokracijo," je dejala.
Stanje so želeli postaviti tja, kjer je bilo, je dejala Kovačeva. Zbrali so 15.000 podpisov. "Sama pot je bila težka, ker smo bili nenehno priča številnih napadov in očitkov," je dejala. V inštitutu so veseli, saj napoved sprejetja zakona pomeni, da je Slovenija socialna in strpna država, v kateri vladajo demokratična načela, je dejala.
Novinarske konference so se udeležili tudi predstavniki študentskih in drugih nevladnih organizacij, ki so sodelovali pri zakonski pobudi. "Naravne nesreče zahtevajo izredne ukrepe, zadnji dve leti sta bili naravna nesreča za demokracijo države," je dejal direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici. V kolikor bi novelirali vsak zakon posebej, kot je predlagala opozicija, bi po njegovem mnenju porabili štiri leta.
"Nihče noče strankarskih ravnateljev šol, imeti doma dolgocevnega orožja, pristranskih sodišč," je dejal predstavnik sindikata taksistov Dejan Jefim. Dodal je še, da naj bo ta zakon opomin politikom, da je ljudstvo še vedno nad oblastjo.
Jemanje glasu tako civilni družbi kot stroki z vseh področij je v razviti demokratični družbi nesprejemljivo pa je opozoril pravnik Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. "Popolnoma enako velja na področju trajnostnega razvoja, ohranjanja narave in skrbi za naše zdravo življenjsko okolje," je dodal.
S tem, ko obstoječa oblast podpira ta zakon, je po besedah Kovačeve izpolnila svojo predvolilno obljubo. Proti žaljivkam in lažem, ki so jih ob obravnavi zakona na matičnem odboru izrekli poslanci opozicije, pa bodo pravno ukrepali, je še napovedala.
Zakon so podprle koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica
Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.
Predlog zakona ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je ocenil, da bodo spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki sicer onemogoča razpis zakonodajnega referenduma za celoten paket zakonov, povečala prihodke državnega proračuna za 2,6 milijonov evrov.
Zakon so podprle koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki pravijo, da s tem uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe, da bodo sodelovali z civilno družbo.
Podporo so mu odrekli v opoziciji, SDS in NSi namreč menijo, da bi bilo bolje novelirati vsak zakon posebej in ne s t. i. omnibus tehniko. Problematizirajo tudi, da na zakon ni mogoče vložiti pobude za zakonodajni referendum, saj vsebuje tudi spremembe zakona o o davku od dohodkov pravnih oseb.
Razprava se je v pretežni meri vrtela okoli sprememb zakona o orožju, ki oži upravičenost za nabavo strelnega orožja kategorije osem A, kamor med drugim spada tudi polavtomatsko strelno orožje. Nanj je danes SDS vložila tri dopolnila, saj menijo, da bi s tem trajno ukinili nekatere strelske športne discipline, vendar jih je DZ zavrnil.
Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je predstavnike SDS vprašal, "katera olimpijska disciplina uporablja avtomatsko orožje".
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je pojasnil, da je evropska direktiva, ki takšno orožje prepoveduje kot posebno nevarno, nastala na podlagi posledic terorističnih napadov v Evropi. "V ničemer ne onemogoča delovanja in izvajanja strelskih društev," je dejal, saj sprememba zakona ne prepoveduje dovoljenega športnega orožja.
V SDS so že na matičnem odboru napovedali, da bodo ustavnost zakona preverili na ustavnem sodišču.