Ponedeljek, 15. 11. 2021, 18.59
2 leti, 5 mesecev
Ministrstvo nad plačo Roberta Goloba: Bo moral vračati denar?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,89
61
Robert Golob bo GEN-I vodil vsaj še do srede, ko poteče rok za imenovanje nove uprave podjetja. Če nadzornikom ne bo uspelo najti njegovega naslednika, bo odločanje o novi upravi najverjetneje padlo v naročje pristojnega sodišča.
Predsednik uprave GEN-I Robert Golob je v letu 2020 vsak mesec prejel okoli 18 tisoč evrov neto. Ker Golob vsaj do srede vodi podjetje, ki je uradno v državni lasti, smo preverili, ali njegova plača sploh ustreza t. i. Lahovnikovemu zakonu o prejemkih direktorjev javnih družb. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam odgovorili, da so sprožili potrebne postopke in da so pozvali GEN-I, naj utemelji izplačila Robertu Golobu. Gen-I zadnja leta namreč niso vodili na seznamu državnih podjetij.
"Velika plača, itak. Sem ponosen nanjo? Sem," je pretekli teden na dogodku podjetja GEN-I svoje prihodke komentiral Robert Golob. Kot pravi sam: "Moja fiksna plača sploh ni najvišja v energetiki. Je sploh nočem. To bi bil dolgčas. Jaz hočem, da sem izzvan. Jaz hočem tekmovati, da si plačo zaslužim."
Golob največ zasluži z nagradami
Sicer drži, da Golob nima najvišje fiksne plače v energetiki. Vendar kot smo že poročali na Siolu, večino njegovih prihodkov predstavlja variabilni del oziroma nagrada za uspešnost. Kar je leta 2020 znašalo 114 tisoč evrov neto. Zato smo preverili, kako prejemki Goloba ustrezajo t. i. Lahovnikovemu zakonu (zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti).
Golobova plača: Kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
"Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5)."
To v praksi pomeni, da glede na to, da je bila povprečna bruto plača v skupini GEN-I leta 2020 3.248 evrov, lahko Golob dobi najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto. Ker ne poznamo Golobove delovne dobe in drugih parametrov, poznamo pa okvirno neto mesečno plačo, lahko sklepamo, da najverjetneje njegova plača ustreza temu delu zakona. Ob tem sicer velja izpostaviti tudi zanimivost, zakaj GEN-I ne prikazuje v letnem poročilu bruto plač (tako kot večina drugih gospodarskih družb), temveč neto plače. Kot je v nedeljski oddaji na Planet TV Uri moči komentiral Peter Gregorčič, je Golob "sam dejal, da človeka, ko se pogaja za službo, zanima, koliko evrov bo dobil. Vendar, letno poročilo je namenjeno lastnikom, ki jih pa zanima, koliko nekdo podjetje stane".
Golobovi dodatki: Kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
Se pa stvari malo zapletejo pri variabilnem delu izplačila. V zakonu namreč piše:
"Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti)."
Golob pa je v letu 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in, kot smo že omenili, za 114 tisoč neto variabilnih prejemkov.
Ministrstvo nad GEN-I
Z vprašanji smo se obrnili na ministrstvo za gospodarstvo, ki vodi evidenco podjetij, na katera ima vpliv Lahovnikov zakon, hkrati pa tudi nadzoruje izvajanje zakona. "Ministrstvo je navedene ugotovitve nemudoma posredovalo družbi GEN-I d. o. o. in družbo pozvalo k posredovanju dokazil o skladnosti prejemkov z določbami ZPPOGD. Postopek preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I d. o. o. na ministrstvu še ni zaključen, zato v tem trenutku ni mogoče podati drugih informacij," so nam pojasnili na MGRT, kjer zadnja leta niso nadzorovali GEN-I.
Zakaj ni ministrstvo nadzorovalo GEN-I?
"Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD," pravijo na ministrstvu, kjer s prstom glede izplačil Golobu kažejo na nadzornike, ki jih imenuje Slovenski državni holding.
"Nadzornik mora tako pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati zakonska določila," pravijo na MGRT, kjer tudi izpostavljajo, da se član organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom.
"V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom," so še sporočili z MGRT.
Bo Golob vračal denar?
MGRT se bo torej v primeru, da je bilo pri višini izplačil Golobu nekaj narobe, obrnil na nadzornike GEN-I. Kaj pa se bo zgodilo z Golobom, bo moral vračati denar? V zvezi z vrnitvijo morebitno neupravičenih prejemkov ministrstvo pojasnjuje, da je na podlagi določb zakona zadolženo zgolj za ugotavljanje neskladnosti ter uvedbo postopkov zoper člane organa nadzora, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora nad realizacijo vračil previsokih prejemkov. Odgovornost zagotovitve vračila previsokih prejemkov je tako na organih nadzora, ki tudi sklepajo pogodbe s poslovodnimi osebami.
61