Povprečni stroški, ki jih morajo ob začetku šolskega leta zgolj za šolske potrebščine odšteti starši, so odvisni od več dejavnikov; kakovosti šolskih potrebščin, ki jih izberejo, zahtev posamezne šole in seveda števila otrok, ki obiskujejo šolo.
Kot pravijo v Mladinski knjigi, povprečen strošek staršev za šolske potrebščine za otroka, ki gre v 9. razred, znaša okoli 150 evrov, od česar okoli 100 evrov odštejejo za delovne zvezke in okoli 50 evrov za nakup drugih šolskih potrebščin. Učbenike si lahko brezplačno izposodijo iz šolskih skladov.
Ob tem poudarjajo, da je strošek odvisen od kakovosti kupljenih izdelkov, ki jo izberejo starši, pa tudi od posamezne šole. Seznami učbenikov in delovnih zvezkov se namreč od šole do šole in od razreda do razreda razlikujejo, saj je izbira učbenikov in delovnih zvezkov v domeni šol oz. učitelja, izbiro delovnih zvezkov pa potrdijo tudi sveti staršev. Tako so lahko zneski za nakup delovnih zvezkov in potrebščin zelo različni.
Za šolske potrebščine otroka, ki gre prvič v osnovno šolo, starši po podatkih Mladinske knjige odštejejo okoli 60 evrov, v kar pa ni všteta šolska torba. Cene teh se gibljejo od 60 pa tja do 260 evrov. Strošek je torej v večji meri odvisen od kakovosti torbe, podobno pa velja tudi za druge šolske potrebščine. Cena nalivnega peresa se denimo giblje od šest pa do 29 evrov.
Starši učencev prvega triletja osnovne šole sicer nimajo stroškov z nakupom ne učbenikov ne delovnih zvezkov, saj te dobijo brezplačno v šolah. V letošnjem letu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje osnovnošolskih učbeniških skladov za prvo triletje osnovne šole namenilo 2,3 milijona evrov, pravijo na ministrstvu.
Mnogi kupujejo zadnji hip
Pri skupini Heureka, katere del je največji spletni primerjalnik pri nas Ceneje.si, zaznavajo, da velika večina staršev potrebščine za šolo kupuje ob koncu šolskega leta za prihodnje ali pa tik pred začetkom novega.
Ob izteku šolskih počitnic zaznavajo tudi do 50-odstotno povečanje zanimanja za šolske nahrbtnike, peresnice, šolske copate ali škatle za malico. Ob tem pa opozarjajo, da so cene npr. šolskih nahrbtnikov v zimskih mesecih do 20 odstotkov cenejše.
Tistim, ki ne zmorejo, pomagajo tudi humanitarne organizacije
Staršem, ki stroškov za nakup osnovnih šolskih potrebščin ne zmorejo, na pomoč pogosto priskočijo humanitarne organizacije. V Rdečem križu Slovenije pomoč pri nakupu šolskih potrebščin začnejo zbirati že junija, delitev šolskih potrebščin najbolj potrebnim družinam s šolajočimi se otroki pa poteka v mesecu juliju in avgustu in jo počasi zaključujejo, so povedali za STA.
Slovenska karitas je ob koncu lanskega šolskega leta začela zbirati pomoč z dobrodelno akcijo Otroci nas potrebujejo, namenjeno zbiranju finančnih sredstev za pomoč s šolskimi potrebščinami za 13.000 socialno ogroženih otrok. Sredstva še vedno zbirajo. Še vedno pa zbirajo tudi prošnje socialno ogroženih družin za pomoč. V teh dneh sodelavci Karitas pomoč tudi že razdeljujejo v obliki paketov šolskih potrebščin ali bonov oz. naročilnic za nakup delovnih zvezkov in šolskih potrebščin.
Državna štipendija odvisna od dohodka
Za starše, ki le stežka zberejo potrebni denar za šolanje otrok, so seveda pomembna pomoč predvsem štipendije. V Sloveniji je dijakom na voljo šest vrst štipendij: državne, Zoisove, za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ad futura in kadrovske.
Državne štipendije so namenjene dijakom iz socialno šibkejših družin in kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov izobraževanja. Za pridobitev takšne štipendije dohodek gospodinjstva ne sme presegati 1104,33 evra na osebo.
Višina štipendije je sicer odvisna od dohodkovnega razreda, v katerem je družina. Če je družina v prvem dohodkovnem razredu, kar pomeni, da njen dohodek na družinskega člana ne presega 334,64 evra, mladoletni dijak dobi 112,25 evra štipendije, polnoletni pa 224,51. Če je družina v sedmem dohodkovnem razredu, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana ne presega 1104,33 evra, mladoletni dijak prejme 27,12 evra štipendije, polnoletni pa 54,23, je razvidno z vladnih spletnih strani.
Dijakom, ki štipendijo že prejemajo, za novo šolsko leto ni treba vlagati vloge. Če pogoje za štipendijo izpolnijo med letom, lahko vlogo vložijo tudi med letom, pri čemer jim štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Najuspešnejšim dijakom, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, pripadajo Zoisove štipendije. Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij v novem šolskem letu je bil objavljen junija, rok za oddajo vlog pa je 9. september. Zahtevan šolski uspeh je 4,70 za dijake neposredno po prehodu iz osnovne šole in 4,1 za dijake od vključno drugega letnika naprej.
Do 23. septembra je odprt tudi javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice, ki so na voljo dijakom, ki bodo v prihajajočem šolskem letu prvič obiskovali 1. letnik. Dijakom, ki izpolnjujejo pogoje, bodo podelili do 1000 štipendij, katerih mesečna višina znaša 107,42 evra.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.