Podvodni podatkovni centri: hitrejši internet in manjše emisije CO2?

V podjetju Subsea Cloud ocenjujejo, da bodo zabojnik namestili do konca leta 2022. Z novim podvodnim podatkovnim zabojnikom želijo v podjetju zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov. "Smo okoljsko ozaveščeni in v celoti izkoriščamo trajnostne priložnosti, vključno s proizvodnjo energije, gradbenimi metodami in materiali," je povedal Maxie Reynolds, ustanovitelj podjetja Subsea Cloud, ki izdeluje zabojnike. S prvimi desetimi enotami zabojnikov bodo v Subsea Cloudu poskušali nadomestiti več kot 7.683 ton ogljikovega dioksida, poroča portal Euronews. "To bomo dosegli z zmanjševanjem potrebe po električnem hlajenju, ki je sicer potrebno takrat, ko so zabojniki nameščeni na kopnem," so povedali v podjetju.

Kaj so podatkovni centri? 

Podatkovne centre uporabljamo zato, da centraliziramo deljene informacije tehnologije, nujni pa so tudi za operiranje sistemov, kot so podatkovni oblak, Google in Meta. Trenutno podatkovne centre gradijo na kopnem, večkrat tudi na ruralnih območjih, ki so daleč strah od močno naseljenih območij, kar povzroča internetne zamike.

Podvodni podatkovni centri: cenejši, hitrejši in bolj dostopni?

Podvodni centri naj bi bili od tistih, ki so zgrajeni na kopnem, cenejši za 90 odstotkov. "Gradnja podmorskih centrov je ugodnejša zaradi cenejših materialov, manjše zapletenosti uvajanja in vzdrževanja," je pojasnil Reynolds. "Zapleteno in drago je vzpostaviti infrastrukturo v metropolitanskih območjih in dejansko tudi na podeželju. Upoštevati je treba zemljiške pravice in dovoljenja, delo pa je počasnejše in je lahko dražje," je dodal. Namestitev in vkopavanje podvodnega kabla trajata približno 18 minut in staneta okoli 1700 evrov za 1,6 kilometrov kabla. Na kopnem bi enaka gradnja trajala približno 14 dni in stala okoli 165.000 evrov na 1,6 kilometra.

Poleg tega da so stroški gradnje podvodnih centrov manjši in ugodno vplivajo na okolje, omogočajo tudi hitrejše internetne povezave. "Zamik se s podvodnimi centri zmanjša za 98 odstotkov, saj je internetna zakasnitev rezultat oddaljenosti. Bolj ko se podatkovni centri oddaljujejo od metropolitanskih območij, več je zakasnitev," so povedali v podjetju Subsea Cloud. Okoli 40 odstotkov populacije živi manj kot 100 kilometrov od obale, zato bi uvedba podvodnih morskih centrov pomenila izrazito izboljšanje delovanja interneta.