Plina s Krka očitno ne bo, v igri je zdaj Rovigo

Obisk infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca pred volitvami na Krku, kot kaže, ni prinesel plina za Slovenijo. Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je namreč ostal praznih rok na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk. Kljub drugačnim zagotovilom s Hrvaške in Slovenije jih je dobil hrvaški partner ruskega Gazproma Prvo plinarsko društvo, ugotavljajo na portalu Necenzurirano.

LJUBLJANA > V začetku aprila je hrvaška vlada Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanj zainteresirana in bi lahko z njim že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. A dogovori so propadli. To pa je velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize prihodnjo jesen. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To lahko Geoplin stori le, če bi se odločil za posrednika, ki ima že zakupljene zmogljivosti na Krku, v tem primeru PPD. To bi plin, ki bi prišel v Slovenijo, močno podražilo.

V Geoplinu potrjujejo, da niso bili izbrani na razpisu, a poudarjajo, da od teh kapacitet energetska stabilnost v Sloveniji ni odvisna.

Letna zmogljivost terminala Rovigo znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji.

Minister za infrastrukturo v odhajanju Jernej Vrtovec pa je v odzivu poudaril, da po njegovih informacijah pogovori med slovenskimi in hrvaškimi dobavitelji še vedno potekajo in da Hrvaška dodatnih količin zase ne potrebuje.

Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala je imela Hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo na portalu Necenzurirano.

Ravno v tem času so po navedbah portala med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.

Čez terminal na severu otoka Krk gre letno 2,6 milijarde kubičnih metrov plina. Te zmogljivosti so do leta 2027 zakupila hrvaška in madžarska podjetja.

Bo šla nova vlada po plin prek terminala v Rovigu?

Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pred Rovigom. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji.

Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.

A časa za iskanje alternativnih poti za plin ni več veliko. Medtem ko so dogovori s Hrvaško temeljili na ustnih zagotovilih, naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejšo sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij. Za razliko od terminala na Krku je terminal v Rovigu v večinski zasebni lasti. Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar.

---