Kot so sporočili z zavoda za gozdove, je Pečovniška duglazija za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem, ki sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo.
V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, so doslej evidentirali 210 velikih dreves. Med njimi je torej tudi Pečovniška duglazija, ki je z več kot 140 leti največje živo bitje v Sloveniji, so dodali.
Na predstavitveni tabli ob drevesu lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, napisano prav zanj, ter si ogledajo video o značilnostih in meritvah teh dreves.
Na današnji slovesnosti so v mestnem gozdu odprli tudi tematski poti Zgodovinski gozd in Pot velikank. Na slednji lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz preteklosti gozda, ki so ga Celju pred več kot 500 leti podarili celjski grofje. Že leta 1484 je bilo v celjski sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku.
Nova Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 metrov in obiskovalce vodi med drevesi duglazij, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov. Ob prehodu ceste na Celjsko kočo pa se na Pot velikank navezuje druga nova tematska pot - Zgodovinski gozd, ki je dolga 2900 metrov in se zaključi pri Celjski koči.
Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar Robert Hostnik z Zavoda za gozdove.
Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom Gozdovi in inovacije - nove rešitve za boljši svet. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja ga je uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo, vsako leto pa poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.