V Mariboru predstavili najdragocenejšo na novo izdelano violino na svetu

Prostore Kazinske dvorane mariborskega gledališča je sinoči napolnil prestižen zven. Štajerska prestolnica je 'gostila' najdragocenejšo in trenutno tudi najdražjo na novo izdelano violino na svetu. A le za par ur – v Mariboru se je namreč ustavila na svetovni predstavitveni turneji, ki pa je hkrati zasnovana kot javna dražba.

Za kako dragocen instrument gre, je nakazovalo že posebno varovanje. Izbrani obiskovalci Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor so sinoči – morda celo prvič v zgodovini prireditev tam – morali skozi poseben protokol legitimiranja. Violina je v mesto prispela nekaj ur prej v trezorju ob spremstvu varnostnikov, ki so v uniformah, pa tudi v civilu, pomešani med goste, ves čas z budnim očesom spremljali dogajanje.

Dvorana je bila ob prihodu novinarjev še prazna, gostje so se zbirali v preddverju. Na osvetljenem stojalu, zaščiteno z rdečim trakom, je stalo 3,5 milijona evrov vredno godalo. Na prvi pogled majhno, nepoznavalcu skorajda premajhno za veličino in vrednost, ki jo nosi. Ob violini pa dva varnostnika, ki sta z resnim pogledom motrila predstavnike medijev. Ob svoji novi 'stvaritvi' nas sprejme njen avtor. Edgar Russ prihaja iz avstrijske Štajerske, natančneje iz Lipnice, mesteca, ki je le dobre pol ure vožnje od Maribora. Russ že od 17. leta živi in dela v Italiji – v Cremoni, kjer je ustvarjal tudi znani izdelovalec godal Antonio Stradivari. Zibelka najprestižnejših instrumentov na svetu pa je postala rojstni kraj tudi nove najdragocenejše violine.

Za izdelavo potreboval skoraj tri leta

"To pravzaprav sploh ni bila moja ideja. Zasnovo zanjo sta ustvarila Kurt Assam in Karl Großschädl, sam sem jo 'le' izdelal," pove Russ. Assam ima v Gradcu podjetje, ki se ukvarja z izdelavo umetnin iz osmija, in se je domislil, da bi to plemenito kovino vgradil v glasbeni instrument. "V mislih je imel bolj kakšno kitaro. Potem pa mu je moj prijatelj Karl Großschädl, s katerim sva v preteklosti že sodelovala, rekel: ''Hej, morava k Edgarju, ki je leta 2012 že naredil nekaj podobnega za omanskega sultana.'' Pojavila sta se pri meni in me prosila, če bi lahko najprej računalniško dizajniral zasnovo. Po tem sem mislil, da bosta s to osnovo pričela iskati nekoga, ki bo instrument izdelal, ampak sta mi po dveh tednih rekla: ''Naredimo to mi. Organizirajmo se, dobimo osmij in začnimo.'' Me je kar presenetilo, moral sem se domisliti, kako kovino sploh vdelati v violino, hkrati pa tudi omogočiti njeno osnovno funkcijo: da se bo nanjo lahko igralo," opisuje začetek ustvarjanja in izdelovanja.

A udejanjiti zastavljen načrt ni bilo preprosto. "Najprej sem si mislil: Pa saj ne bo težko, saj sem že naredil podobno violino za sultana. A se je ta izkazala za precejšen in večji izziv. Vsi ti trikotnički ... Mi je vzelo kar nekaj časa." Skupno – od ideje do predstavitve izdelka – je potreboval 32 mesecev. 

Violina je sicer izdelana po standardnem, klasičnem postopku kot vsaka druga. Sprednji del trupa je iz smrekovega lesa iz severnega dela Italije, hrbtišče, stranice in vrat so iz bosanskega javorja, deščica pod strunami je iz madagaskarske ebenovine, vijačnica, strunik in podbradnik pa iz lesa pušpana. "Na hrbtišču se dvakrat ponovi enak motiv iz osmija, ki ga je pravzaprav zasnovala moja mama, ko sva bila na potovanju po Irski. V teh vzorcih je tudi največji del osmija, njegovo vrednost bi verjetno lahko merili s ceno kakšne lepe hiše ali stanovanja. Ja, samo en kos," se nasmehne mojster. Rob hrbtišča obkroža še 300 majhnih osmijevih trikotnikov, skupaj z dragimi kamni, vse pa povezuje zlato. "Več kot 500 delcev osmija ima obrobo iz 18-karatnega zlata. Osmij je tudi ob straneh, na rebrih, a ker se je izkazalo, da bi bila celotna strukturna violine z vgrajenimi temi delci prešibka, sem jih dodatno ojačal s karbonskimi vlakni."

Maribor kot šele tretje mesto na svetu, kjer so si izbrani gostje lahko ogledali Russovo stvaritev

Glasbilo se je v Sloveniji sicer ustavilo le za kratek čas – v sklopu svetovne predstavitvene turneje. Violino so javnosti prvič predstavili 17. marca letos ob uradni otvoritvi Castle Casinoja v Vaduzu v Lihtenštajnu. Sledil je Dunaj, častno tretje mesto, kjer so jo pokazali javnosti, pa je pripadlo Mariboru. A še to le za 150 izbranih, povabljenih gostov. Godalo bo na svoji premierni predstavitveni poti zdaj obiskalo še svetovne prestolnice, kot so Abu Dhabi, Tokio, Sydney, New York in druge.

Svetovna turneja pa je zasnovana tudi kot neke vrste javna dražba, čeprav violina že ima 'prvega lastnika'. Najvišja doslej ponujena vsota zanjo znaša tri in pol milijone evrov, kdo je kupec, pa ostaja skrito. "V kolikor bo kdo zanjo ponudil še več, bo seveda šla v roke drugega," pa pojasnjuje Alen Senekovič, direktor Osmium inštituta Slovenija. Prav inštitut je namreč zaslužen, da se je violina na ogled postavila tudi v Sloveniji.

Kaj sploh je osmij? Plemenita kovina z najvišjo vrednostjo med vsemi kovinami in spojinami

"Da je bil osmij izbran za vdelavo v to najdragocenejšo na novo izdelano violino, gre pripisati vedno večji prepoznavnosti te plemenite kovine in izjemnim lastnostim, ki jih nudi. Gre namreč za zadnjo odkrito kovino, po količini celo najredkejši element na svetu in hkrati po vrednosti najdragocenejšo izmed osmih plemenitih kovin. Če ga primerjamo z zlatom, ugotovimo, da ga je kar 1500-krat manj in je s tem še toliko bolj dragocen," opisuje Senekovič. "Osmij ima tudi najvišjo obstojnost, najvišjo volumensko gostoto, največjo odbojnost gama žarkov in je torej izredno odporen proti sevanju. Če povzamemo: Je torej najgostejši neradioaktiven element na Zemlji. Kdor reče, da je težak svinec, se moti. Težak je osmij."

"In nenazadnje, popolnoma vsak kos osmija je unikaten in ga ni mogoče ponarediti, je certificiran v Nemčiji in zabeležen v svetovni bazi podatkov. Prav takšna – enkratna in neponovljiva – pa je tudi violina, zaradi katere smo danes tukaj," poudarja Senekovič. Delce osmija, vgrajene v violino, je sicer prispeval krovni Osmium inštitut v Nemčiji.

Ta drobljiva, modrosiva ali modrikasto črna prehodna kovina prihaja iz skupine platine. "Prav tako se ponaša z izjemnim odbojem sončne svetlobe, kar so spoznali tudi izdelovalci nakita, ki so ga z razlogom poimenovali kar 'diamant prihodnosti'." Največja nahajališča osmija so v Rusiji, Kanadi, Južni Afriki in v Kazahstanu. Njegova vrednost trenutno znaša 1200 evrov na gram.

Osmij pa danes nima več tako široke uporabe, kot jo je imel pred leti. "Uporabljalo se ga je prek blagovne znamke Osram, ki jo vsi poznamo, za žirilne nitke. Danes pa se osmij v največji meri uporablja v investicijske namene, v draguljarstvu in zlatarstvu, vgrajujejo ga v prestižne ure, uporablja se za konice nalivnih peres, tudi v medicini in farmaciji," razlaga direktor slovenskega inštituta.

Mojster Russ izdelal violino tudi za omanskega sultana

Ni pa bila izdelava te violine prvi tovrstni izziv za Russa. Leta 2012 je za omanskega sultana Quabusa izdelal violino, okrašeno z najdragocenejšimi kamni, njen obstoj pa je po navodilih sultana moral ostati skrivnost vse do njegove smrti. Sultan je umrl leta 2020, njegov inštrument pa je danes razstavljen v operi Muskat.

Na samem dogodku je bilo ob spremljevalnem kulturnem programu moč slišati tudi, kako najdragocenejši instrument zveni. Na violino je zaigrala večkrat nagrajena violinistka Oksana Pečeny, ki sodeluje s priznanimi glasbeniki po svetu in je druga koncertna mojstrica mednarodnega orkestra No Borders Orchestra. "Navajena sem velikih nastopov. Nikoli ne doživljam, da bi se mi pri igranju tresle roke. No, tokrat so se mi. Imeti v rokah tako izjemen instrument je res nekaj posebnega. Zelo sem hvaležna za to priložnost," je dejala in dodala, da je s takšno skrbnostjo kot to violino v naročju držala le še svojega sina. "Violinisti se navadno, ko odigramo skladbo, priklonimo in violino spustimo. Tega tukaj ne upam," se je pošalila. "Občutek imam, kot da sem se med igranjem dotaknila nebes in se zdaj počasi vračam nazaj."