Ljudje ob Kolpi: Drago Makuc
8.12.2021 | 11:00
Drago Makuc, igralec
Rojen 20. januarja 1924 v Rosalnicah pri Metliki, umrl 8. decembra 1962 v Ljubljani
Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer se tudi prične ukvarjati z igro in se vključi v igralsko šolo, ki jo vodi Ivan Mrak.
Ob začetku 2. svetovne vojne se takoj vključi v odporniško gibanje in z bratom Vladom sodeluje pri diverzijah v Ljubljani in okolici. V knjigi Marjana Rožanca Ljubezen je opisano delovanje njega in njegovih prijateljev. Oktobra se s skupinico mladeničev odloči za odhod v partizane, a se izkaže, da pri tem ni bil srečne roke, saj je njihov komandir odreda v resnici fašist, ki jih po prvi akciji – napad na Lož (po nekaj dneh partizanstva) izda in preda Italijanom. Do sojenja 16. decembra 1941 je zaprt v vojašnici v Ljubljani, potem pa v zaporu Rocca v Spoletu. Zaradi mladoletnosti sta on in še eden dijak dobila blago kazen 18 let zapora. Ostali so obsojeni na smrt ali dosmrtno ječo. Ob kapitulaciji Italije pobegne iz zapora, v katerem je bil zaprt s kriminalci, in je tri mesece z Italijanskimi partizani, nato pa se vrne v domovino in se pridruži NOB.
Leta 1945 se pridruži Slovenskemu narodnemu gledališču, ki deluje na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Tu nastopi kot Mihol v Borovih Raztrgancih. Po vojni študira na Akademiji za igralsko umetnost in se zaposli v Drami SNG. V začetku dobiva manjše vloge, pozneje pa vse zahtevnejše. Značilnost njegove igre je poetičnost. Poleg gledališča so bile tudi radijske igre pomembno področje njegovega dela. Nastopil je tudi v treh filmih (Veselica, Trenutki odločitve in Družinski dnevnik), precej pa se je ukvarjal tudi s šahom.
Čeprav je njegova ustvarjalna doba kratka (umrl star 38 let), pa je soustvaril številna pomembna gledališka dela. Med drugim je nastopil kot Popotnik v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Grumio v Ukročeni trmoglavki in Pisk v Senu kresne noči – oboje Sheakspeare; Peter van Daan v Dnevniku Ane Frank, Berenger v Nosorogih E. Ionescoja. Igralec Polde Bibič v spominih o Makucu zapiše da je: »prvi slovenski igralec, ki je znal razvozlati Ionescov nesmisel« in da »je bil briljanten v gledališču absurda«.
V partizanskem obdobju je pisal pesmi (Utrinki v soncu), tik pred smrtjo pa je pisal tudi partizanske spomine.
Najmlajšim (v tistem času) je ostal v spominu iz popularne radijske igre Medvedek Pu v kateri je upodobil naslovno vlogo.
Boris Grabrijan
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Nuša Derenda ostro zanika govorice o ločitvi
pon, 25.3.2024
Dvojčici Yebuah: Vse najboljše za 50. rojstni dan
tor, 26.3.2024