Baziliko Božjega groba je v preteklosti lahko napolnilo več vernikov. Foto: Reuters
Baziliko Božjega groba je v preteklosti lahko napolnilo več vernikov. Foto: Reuters

Starodavna cerkev je bila zgrajena na mestu, kjer je bil po krščanskem izročilu Jezus Kristus križan, pokopan in je nato vstal. Vsakoletni obred blagoslovljenega ognja, med katerim duhovniki iz grobnice prinesejo plamen, za katerega verjamejo, da se vsako leto čudežno vname, je eden najpomembnejših dogodkov v pravoslavnem koledarju.

Grški pravoslavni patriarh Teofil III. je prižgal sveče in blagoslovljeni ogenj predal vernikom. Ogenj nato pošljejo v pravoslavne župnije po vsem svetu, tudi v Rusijo in Ukrajino. Romarji v Jeruzalemu, ki so si ogenj podajali s svečami, pa so se gnetli v notranjosti cerkve.

V preteklih letih je cerkev običajno napolnilo približno 10.000 vernikov, še več pa jih je bilo na okoliških ulicah. Toda bazilika Božjega groba se nahaja v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga zaseda Izrael, in že drugo leto zapored je policija močno omejila dostop do cerkve.

Izraelska policija je v sredo sporočila, da bo udeležba na obredu v baziliki Božjega groba zaradi varnosti omejena na 1800 ljudi, vključno z duhovniki, potem ko so lani izbruhnili spopadi med verniki in policijo.

Letošnje verske praznike so zaznamovali nedavni smrtonosni napadi in spopadi v Izraelu, vzhodnem Jeruzalemu in na okupiranem Zahodnem bregu ter čezmejno obstreljevanje med izraelskimi silami in borci na območju Gaze, v Libanonu in Siriji. Velika noč, judovski praznik pasha in muslimanski postni mesec ramadan so letos potekali istočasno.

Ko je bila leta 1948 ustanovljena država Izrael, so kristjani predstavljali več kot 18 odstotkov prebivalstva na njenem ozemlju, zdaj pa jih je manj kot dva odstotka. Večinoma so to pravoslavni kristjani.

Pravoslavna velikonočna poslanica