Krave naučili lulati na »stranišču«

Uriniranje na enem mestu bi pripomoglo pri reševanju nekaterih okoljskih problemov.
Fotografija: Če se zdi na prvi pogled ideja smešna, je to lahko povsem konkretna rešitev za določene okoljske probleme, povezane z govedorejo. A vprašanje je, ali je tudi zares izvedljiva. FOTO: Research Institute for Farm Animal Biology
Odpri galerijo
Če se zdi na prvi pogled ideja smešna, je to lahko povsem konkretna rešitev za določene okoljske probleme, povezane z govedorejo. A vprašanje je, ali je tudi zares izvedljiva. FOTO: Research Institute for Farm Animal Biology

Ko na spletnih straneh znanstvenih revij zagledaš naslov, podoben našemu, novico hitro vržeš v kategorijo »saj ni res, pa je«. A učenje krav, da zadržijo potrebo in jo nato opravijo na točno določenem mestu, je vsekakor vredno več pozornosti. Že zato, ker je govedoreja velik okoljski problem.

Vsak, ki je že kdaj bil na kmetiji, ve, da krave še zdaleč niso kot mačke, ki se hitro bolj ali manj natančno naučijo uporabljati stranišče, in se pač olajšajo kjerkoli, bodisi na travniku bodisi v hlevu. To je lahko problematično z več vidikov. Kot so zapisali pri reviji Science, bi ta spretnost, če bi se je naučilo vseh 270 milijonov glav goveda po svetu, pomenila veliko razliko pri količini toksičnih snovi, ki pronicajo v tla, in toplogrednih plinov. Pri uriniranju med drugim nastajajo nitrati in dušikov oksid, pa tudi amoniak, v zmeseh iztrebkov se lahko razvijajo bakterije, ki škodujejo samim živalim. V govedoreji sicer nastaja velika količina metana, ki ga govedo proizvaja med prebavljanjem.

Ali je sploh mogoče in kako krave prepričati, da bi malo potrebo opravljale na točno določenem mestu? Iskanja odgovora se je lotil raziskovalec z univerze v Aucklandu Lindsay Matthews, ki se je povezal z nemškim inštitutom za preučevanje zdravja živali in biologije kmetijskih živali.

Kot je Matthews zapisal za Conversation, so pri učenju 16 holštajnskih krav uporabili podobne metode kot pri drugih živalih. Najprej so jih zaprli na mesto, predvideno za stranišče, ki so ga poimenovali MooLoo, in jih ob vsakem uriniranju nagradili s priboljškom. Po 10 do 30 poskusih so že začele povezovati odvajanje vode s priboljškom. Nato so črno-bele krave, ki so izrazito mlečne pasme, zaprli v predprostor in jih znova nagradili, če so se podale na stranišče. Če so urinirale že na hodniku, so jih poškropili z vodo. Enajst od šestnajstih krav se je naučilo uporabljati straniščni prostor in tega so se navadile tako hitro, kot se otrok na kahlico, nekatere pa še hitreje, je zapisal Matthews. Kot so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Current Biology, lahko iz tega sklepamo dvoje: »Govedo se lahko nauči upoštevati naravni refleks, saj so se živali premaknile na stranišče, in lahko se nauči zadržati uriniranje, dokler ni na pravem mestu, če je za to nagrajeno.«



Z učenjem krav se je pred dobrim desetletjem ukvarjala tudi Lindsay Whistance iz britanskega centra za organske raziskave, kjer preskušajo metode dela, s katerimi bi bile velike kmetije karseda do okolja prijazne. »Pravzaprav je to velika stvar,« je za Science poudarila Whistanceova, saj se je pokazalo, da so te živali sposobne precej več, kot od njih zahtevamo. A ne verjame, da bi lahko prakso prenesli v realni svet, še posebno na pašnikih, kjer bi morale do stranišča prehoditi precej večje razdalje od tistih v poskusu.

Raziskovalec Lindsay Matthews je o ideji začel razmišljati, ko ga je radijski voditelj leta 2007 bolj v šali kot zares vprašal, zakaj krav pač ne bi naučili lulati na stranišču. FOTO: Research Institute for Farm Animal Biology/AFP
Raziskovalec Lindsay Matthews je o ideji začel razmišljati, ko ga je radijski voditelj leta 2007 bolj v šali kot zares vprašal, zakaj krav pač ne bi naučili lulati na stranišču. FOTO: Research Institute for Farm Animal Biology/AFP


Z njenim pomislekom se seveda strinja tudi Matthews. Na travnikih bi morali postaviti optimalno število stranišč, pred tem bi, kot je zapisal, morali ugotoviti, kako daleč so krave sploh pripravljene hoditi na stranišče. A če nič drugega, kot je poudaril soavtor študije etolog Jan Langbein, so pokazali, da krave niso brez pameti: »Pogosto ljudje menijo, da so kmetijske živali umazane in neumne, kar seveda vpliva na to, kako se do njih obnašamo. Ko bodo ljudje dojeli, da so te živali bistveno pametnejše, bomo morda zanje bolje skrbeli.«

Komentarji: